Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Objekt: Vrsta načrta/prikaza:

Transcription

1 P4M21RT-6S/01 i Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: Geoplin plinovodi d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana Objekt: PLINOVOD M2/1 NA ODSEKU ROGAŠKA SLATINA - TROJANE Projektant: Del objekta/sistem: IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring IBE, Consulting Engineers L J U B L J A N A, S L O V E N I J A Vrsta načrta/prikaza: 5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN OPREME 5/1 PLINOVOD Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta): Odgovorni vodja projekta: Simon Vršič, u.d.i.s. S-0141 Odgovorni projektant: Simon Vršič, u.d.i.s. S-0141 TEHNIČNI OPIS Sodelavec - projektant: Anton Kastelic, u.d.i.g. G-0086 Vrsta Številka DZR P4M21RT-B114/123E projekta: projekta: Obdelal: Tomaž Gartnar, u.d.i.s. S-1334 Klas. oznaka: Stran/ strani: i/46 Datum Merilo: Ident. Dec 2009 izdelave: oznaka: P 4 M 2 1 R T 6 S Spr. 1

2 P4M21RT-6S/01 ii VSEBINA 1 SPLOŠNI PODATKI UVOD OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE TEHNOLOŠKI DEL PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/ RP ROGAŠKA SLATINA RP PODLOG OČP ZAKL RP TROJANE ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU Lokacija zapornih postaj OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA Materiali za plinovodne cevi Armatura Ostali elementi MONTAŽA PLINOVODA Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem Generalne zahteve za krivljenje cevi OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA Standardi uporabljeni za varilska dela ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA Korozijska zaščita podzemnega plinovoda Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA GRADBENI DEL SPLOŠNO GEODETSKA DELA INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE

3 P4M21RT-6S/01 iii Razdelilna postaja Rogaška Slatina Mestinje Mestinje Primož pri Šentjurju Primož pri Šentjurju Ljubečna pri Celju Ljubečna pri Celju Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje Center) Šmarjeta pri Celju Breg pri Polzeli Breg pri Polzeli - Prekopa Prekopa - Trojane POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE PREČKANJE HIDROMELIORNIH IN ZAMOČVIRJENIH OBMOČIJ OBTEŽITEV PLINOVODOV ZAŠČITA OBSTOJEČIH VODOV Zaščita komunalnih vodov Zaščita obstoječega plinovoda OZNAČEVANJE PLINOVODOV OSTALE ZAHTEVE ELEKTRO DEL UVODNI DEL INSTRUMENTACIJA RP Podlog RP Trojane PRENOS PODATKOV POSEBNE IZVEDBE PLINOVODA IZVEDBA POD PROMETNIMI POVRŠINAMI Plinovod pod cestami IZVEDBA PLINOVODA S PODVRTAVANJEM IZVEDBA POD VODOTOKI KRIŽANJA S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO Komunalni vodi Vodovod Kanalizacija Elektroenergetski vodi Telekomunikacijski (TK) vodi Obstoječi plinovodi Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del OBSEG DOBAV IN STORITEV DOKUMENTACIJA IN STORITVE NAROČNIKA ORGANIZACIJA GRADBIŠČ VELJAVNI PREDPISI IN STANDARDI

4 P4M21RT-6S/01 iv 9.1 PREDPISI IN STANDARDI PREDPISI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI PREDPISI IZ VARSTVA PRI DELU

5 P4M21RT-6S/01 5/ 1 SPLOŠNI PODATKI 1.1 UVOD Visokotlačni magistralni prenosni plinovod od mejne merilno regulacijske postaje Rogatec (v nadaljevanju MMRP Rogatec) do merilno regulacijske postaje Vodice (v nadaljevanju MRP Vodice) z oznako M2 dimenzije DN400 in načrtovanega tlaka 50 bar(n) je bil zgrajen leta 1978 za oskrbo energetskega trga osrednje in zahodne Slovenije z zemeljskim plinom ter za prenos preko ozemlja Republike Slovenije. Obstoječi plinovod M2 v skupni dolžini ca. 107 km poteka med mejno merilno regulacijsko postajo - MMRP Rogatec in merilno regulacijsko postajo - MRP Vodice pri Ljubljani. Za povečanje prenosne zmogljivosti tega dela slovenskega plinovodnega omrežja je načrtovana graditev novega plinovoda z oznako M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n), ki bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom M2. Načrtovani prenosni plinovod M2/1 je razdeljen na tri odseke za katere poteka ločeni postopek umeščanja v prostor, in sicer,: 1. odsek MMRP Rogatec - oddajno čistilna postaja (OČP) Rogaška Slatina (je že zgrajen), 2. odsek OČP Rogaška Slatina RP Trojane (predmet tega razpisa) ter 3. odsek RP Trojane do MRP Vodice (ni predmet tega razpisa). Predmet tega projekta je izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 DN bar Rogaška Slatina - Trojane, ki obsega naslednja dela: 1. Izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 DN 800, 70 bar Rogaška Slatina - Trojane v skupni dolžini m, 2. dogradnja RP Podlog, 3. dogradnja RP Trojane, 4. zaporne postaje na plinovodu. 1.2 OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE Obstoječi plinovod M2 je ena od temeljnih vej slovenskega plinovodnega omrežja, saj se nanj navezuje mreža magistralnih plinovodov, ki predstavlja osnovno ogrodje omrežja : Rogatec - Vodice pri Ljubljani - Miren pri Gorici, Rogaška Slatina - Novo mesto, Podlog - Ravne. V okviru tega projekta je obravnavana izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 dimenzije DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n) na odseku od razdelilne postaje - RP Rogaška Slatina do RP Trojane v dolžini ca. 67 km.

6 P4M21RT-6S/01 6/ Predmetni plinovodni odsek se prične v ograjenem prostoru razdelilne postaje Rogaška Slatina, kjer se bo priključil na odsek prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n), ki je bil zgrajen leta 2007 na potegu od MMRP Rogatec do RP Rogaška Slatina. V regulacijski postaji Podlog bo prenosni plinovod M2/1 preko merilno regulacijskih linij povezan z obstoječim plinovodom M2 in prenosnim plinovodom R24 RP Podlog Ravne na Koroškem. V zgrajeni oddajno čistilni postaji OČP Zakl bo plinovod M2/1 napajal nov prenosni plinovod z oznako R25D z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 70 bar za napajanje Šaleške doline in TE Šoštanj. Plato OČP Zakl skupaj z odcepno postajo je bil zgrajen že v letu 2007 v okviru plinovoda R25D Šentrupert Šoštanj. V razdelilni postaji Trojane (v nadaljevanju RP Trojane) se bo predvideni plinovodni odsek začasno končal do priključitve na plinovodni odsek M2/1 na potegu od RP Trojane do MRP Vodice pri Ljubljani. Plinovod bo povezan z obstoječim prenosnim plinovodom M2 in obstoječim prenosnim plinovodom R25A RP Trojane Hrastnik ter predvidenim vzporednim prenosnim plinovodom R25A/1 Trojane Hrastnik. V naslednji fazi se bo na plinovod M2/1 priključil tudi plinovod M2/1 na potegu RP Trojane MRP Vodice pri Ljubljani. Za potrebe notranjega čiščenja cevi in notranjih pregledov plinovodne cevi bodo v plinovod umeščene čistilne postaje, ki so sestavljene iz čistilnih cevi z armaturo in napravami za pošiljanje in sprejemanje čistilnikov. Te postaje bodo vgrajene na začetku in koncu plinovodne cevi v RP Rogatec in v RP Podlog ter začasnega značaja v RP Trojane. Plinovod je zavoljo varnostnih razlogov razdeljen na posamezne sekcije s pomočjo zapornih ventilov oz. zapornih postaj. S pravilnikom določena maksimalna oddaljenost med postajami sme znašati 18 km. Velikost zemljišča potrebnega za postavitev zaporne postaje je ca. 200 m 2. Kjer bodo zaporne postaje na plinovodu M2/1 umeščene v bližini obstoječih zapornih postaj na plinovodu M2 bo možna povezava obeh plinovodov preko ustrezne instalacije za regulacijo tlaka in pretoka ter povezava med obema prenosnima plinovodoma. Vsi novo predvideni objekti so sestavni del plinovoda. Gabariti in lokacije objektov na plinovodu so podani v projektu. Instalacije so deloma vodene podzemno in delno nadzemno, ograjene in zasedajo prostor do opustitve plinovoda. V odvisnosti od izbrane opreme bodo instalacije vgrajene pod nadstrešnico ali v zidanem objektu. Hkrati z izgradnjo vzporednega plinovoda, je predvidena izgradnja kabelske kanalizacije za optični kabel na celotnem poteku trase plinovoda M2/1. Le-ta bo služila za kasnejšo vgradnjo optičnega kabla za prenos podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda (tlak, pretok, temperatura zemeljskega plina, stanje zapornih ventilov, katodna zaščita..itd) do dispečerskega centra v Ljubljani. Kabelska kanalizacija je iz PEHD cevi 2xfi50 mm (dvojček). Med posameznimi sekcijami optičnega kabla so predvideni jaški, ki bodo služili za montaž0o optičnega kabla in kasnejši kontroli stanja kabla. Trasa načrtovanega plinovoda poteka po območju 12 občin in sicer: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Mestna občina Celje, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje.

7 P4M21RT-6S/01 7/ 2 TEHNOLOŠKI DEL 2.1 PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU Osnovne karakteristike zemeljskega plina : Spodnja kurilnost Hs = kj/m n Relativna gostota: d = CO % N % skupaj S 2 mg/m3 Fizikalne lastnosti: Vrelišče : -161 C Specifična gostota : 0,72 kg/m 3 Sposobnost mešanja z vodo : se ne topi Tališče : -182 C Podatki, ki definirajo stopnjo nevarnosti in vžiga: Vžigna temperatura : C Eksplozijsko območje : - spodnje : 4,4 vol% - zgornje :16,5 vol% Fizikalno kemične lastnosti zemeljskega plina se občasno spreminjajo, končno sestavo poda GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Ljubljana. 2.2 NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA Projektna količina in maksimalni tlak sta bila podana s strani GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Ljubljana in znaša za plinovod DN800: načrtovani pretok M2/1: Q načrtovani = Nm 3 /h načrtovani tlak: p načrtovani = 70 bar(n)

8 P4M21RT-6S/01 8/ 2.3 OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/1 Opis trase plinovoda se nanaša na potek obstoječega plinovoda M2, pri čemer bo cev novega plinovoda M2/1 praviloma položena v koridor tega plinovoda, s predpisanim odmikom od letega. V odvisnosti in z upoštevanjem prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, hidroloških razmer, območij naselitve, raznih infrastrukturnih objektov itn. bodo lahko odmiki izjemoma tudi večji oziroma se bo novi plinovod na delih trase odmikal od obstoječega plinovoda M2 z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 50 bar(n). To velja predvsem za potek plinovoda ob avtocesti A1 Ljubljana - Maribor na območju med Celjem in Trojanami in za območja strnjenih naselij. Odsek od Razdelilne postaje Rogaška Slatina (A1) Mestinje (A2) Od kraja Ceste poteka prenosni plinovod v smeri proti zahodu vzporedno z obstoječim plinovodom M2 mimo Rodnic, kjer se precej približa stanovanjskim objektom ter gospodarskemu poslopju. Trasa poteka po južni strani naselij Velike Rodne, Male Rodne in Kristan Vrh, kjer se v naselju Na Novakih približa stanovanjskim objektom predvsem domačiji Galič ter južno od kraja Mestinje prečka glavno cesto R1-219 Mestinje - Bistrica ob Sotli ter železniško progo Grobelno Stranje - Rogatec. Odsek od Mestinja (A2) Primož pri Šentjurju (A3) Trasa poteka po južnem delu Mestinja preko krajev Belo, Preloge pri Šmarju skoraj vzporedno s traso železniške proge Grobelno - Stranje Rogatec. V kraju Bobovo pri Šmarju, ki se mu približa po južni strani se približa naselju in obstoječi TP 20/0,4 kv. Tu je izvedeno križanje plinovodov M2 in M2/1. Od tu dalje poteka plinovod po levi strani obstoječega plinovoda gledano v smeri pretoka. Trasa poteka mimo kraja Mala pristava, Dvor (križanji plinovodov M2/1 in M2), Senovica, Spodnja Ponkvica, Ponkvica, Oniše do Primoža pri Šentjurju. V kraju Ponikva južno od železniške postaje Ponikva križamo železniško progo Maribor Celje. Plinovod se potem v zaselku Koblek približa domačiji Farlež, ki jo obide na desni strani gledajoč v smeri pretoka zemeljskega plina. Tu je opravljeno križanje z obstoječim plinovodom tako, da plinovod M2/1 potem poteka po levi strani plinovoda M2. Odsek od Primož pri Šentjurju (A3) Ljubečna pri Celju (A4) Šmarje pri Jelšah obidemo s traso plinovoda M2/1 po severni strani ter preko krajev Primož pri Šentjurju, Trnovec in Goričica, ki se ji približamo po severni strani pridemo v bližino Ljubečne pri Celju kjer se približamo tudi avtocesti A1 Maribor - Slivnica - Celje. Odsek od Ljubečna pri Celju (A4) Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje - Center) (A5) Nekaj časa poteka vzporedno z avtocesto po južni strani, jo nato pri kraju Zgornje Trnovlje prečka in z manjšim ali večjim odmikom poteka vzporedno po severni strani avtoceste mimo Celja. V kraju Zg. Trnovlje je zavoljo pregoste poseljenosti trasa pomaknjena k cestnemu

9 P4M21RT-6S/01 9/ telesu avtoceste A1 Maribor Slivnica - Celje. Prečkanje reke Hudinje je izvedeno v kraju Šmarjeta pri Celju. Odsek od Šmarjeta pri Celju (A5) Zgornja Hudinja (A6) Plinovod preči naselje Šmarjeta in Zgornja Hudinja z dopustnim odmikom od stanovanjskih objektov preko travnikov do vasi Zg. Hudinja, kjer v omenjenem naselju ponovno nastopi težava z odmiki do stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki bi bila v primeru vzporednega poteka plinovoda zelo blizu minimalnim dovoljenim odmikom, Izvedba plinovoda z tako veliko dimenzijo pa praktično neizvedljiva, zato predvidena trasa poteka ob severni strani avtoceste A1 in sicer v odmiku ca. 12 metrov od roba AC, ki je opremljen z varnostno ograjo. Odsek od Zgornja Hudinja (A6) Spodnja Hudinja (A7) V naselju Spodnja Hudinja se plinovod M2 približa avtocesti A1 na vsega 6 metrov od roba cestišča. Po levi strani plinovoda je stanovanjski objekt v oddaljenosti ca. 12 metrov od osi plinovoda. Zato trasa plinovoda M2/1, poteka ob obstoječem 110 kv daljnovodu in sicer po njegovi severni strani kjer skozi naselje spodnja Hudinja preidemo znotraj koridorja daljnovoda. Izza naselja Spodnja Hudinja se trasi plinovodov združita in potekata vzporedno. Novi plinovod je levo od obstoječega plinovoda. Odsek od Spodnja Hudinja (A7) Mala Pirešica (A8) Tu plinovod poteka po levi strani obstoječega plinovoda, kjer se v kraju Lopata približa objektom. Križanje M2/1 z M2 je izvedeno na koncu ravnine pri kraju Gorica pri Šmartnem. Od tu dalje poteka plinovod po desni strani gledano v smeri pretoka do kraja Mala Pirešica kjer križa cesto I reda G1-4 Velenje Arja Vas. Odsek od Mala Pirešica (A8) - RP Podlog (A9) Tu plinovod poteka med krajema Spodnja in Zgornja Gmajna po severni strani kraja Ložnica pri Žalcu, kjer preči ekološko pomembno območje in z Natura 2000 predvideno zaščiteno področje Ložnica. Odsek od RP Podlog (A9) Breg pri Polzeli (A10) Trasa poteka po dolini reke Savinje po severni strani naselja Zg. Grušovlje preko naselja Breg pri Polzeli kjer križa železniško progo Celje Šoštanj. V naselju se precej približa obstoječim objektom.

10 P4M21RT-6S/01 10/ Odsek od Breg pri Polzeli (A10) - Prekopa (A11) Plinovod od Brega pri Polzeli poteka preko naselja Ločica pri Savinji, kjer se približa obstoječim objektom ter prečka strugo reke Savinje. Trasa plinovoda tu iz vzporednega poteka ob obstoječem plinovodu M2 preide v koridor daljnovoda in preči Savinjo ca. 80 metrov dol vodno od obstoječega plinovoda M2. Plinovod potem poteka skozi Orlo Vas preko naselja Trnava kjer se približa avtocesti A1 jo prečka in v nadaljevanju poteka južno od nje. Odsek od Prekopa (A11) - Trojane (A12) Pri kraju Kapla se približa regionalni cesti Ljubljana Celje in do avtocestnega odcepa pri Vranskem poteka vzporedno z njo. Tu ponovno prečka avtocesto A1 in se nato usmeri proti jugozahodu mimo Vranskega in Ločice proti Trojanam. Pri hribu Jasovnik trasa plinovoda še enkrat prečka avtocesto A1 in po dolini Črnega grabna in pod naseljem Šentgotard zavije proti zahodu po pobočju do platoja RP Trojane. Trasa plinovoda se izvede z vzporednim potekom ob starem plinovod M2 na prehodu Šentgotard na cesti Trojane Izlake delno vzporedno do polovice trase plinovoda M2 na Šentgotard. Potek trase do RP Trojane je predviden vzporedno s traso plinovoda M2, ki je bil prestavljen zavoljo gradnje avtoceste A1. Izvedba plinovoda je predvidena z vporednim potekom plinovoda M2/1. Priključek na plato RP Trojane bo izveden v sklopu novo predvidenega platoja. 2.4 RP ROGAŠKA SLATINA V RP Rogaška Slatina obstoječa instalacija prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70bar(n) ostane v mejah ograje objekta. Ograja objekta ter dovoz ostaneta nespremenjena. Za priključitev predmetnega prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška Slatina Trojane je potrebno opraviti znotraj platoja naslednje dejavnosti: - odstranitev sprejemno oddajne čistilne postaje - SOČP z dimenzijo DN900 načrtovanega tlaka 70 bar(n) in prestavitev le-te na lokacijo RP Trojane, - odstranitev armirano betonskih temeljev SOČP, - doinstaliranje pogona s funkcijo LBC (Line Break Control) izolacijskega ventila DN800 70bar in predelava v zaporni ventil BS1/1. - priključitev nove cevi DN800 na obstoječo cev in vzpostavitev platoja RP v prvotno stanje (ograja, pesek, itd.).

11 P4M21RT-6S/01 11/ 2.5 RP PODLOG RP Podlog na katerem je danes instalacija za prenos zemeljskega plina preko prenosnega plinovoda M2 z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 50 bar(n) bo z izgradnjo prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n) dograjena tako, da bo omogočen prenos zemeljskega plina iz plinovoda M2/1 v M2 s kapaciteto 120,000 Nm 3 /h in tlakom 50 bar (n) za namen napajanja porabnikov v RS, ki so danes priključeni na prenosni plinovod M2, ki bo v bodočnosti prejel nalogo prenosa z.p. in napajanja industrijskih porabnikov ter široke potrošnje v RS. V ta namen je na RP podlog potrebno dograditi oziroma zgraditi naslednje instalacije: - filter separatorje za čiščenje zemeljskega plina pred redukcijo tlaka v reducirni postaji, - več merilno regulacijskih linij z redukcijo tlaka iz 70bar (n) na 50 bar(n) za namen napajanja plinovoda M2 in posredno plinovoda R24 dimenzije DN200 od RP Podlog do Raven na Koroškem, - dve sprejemno oddajni čistilni postaji; ena v smeri RP Rogaška Slatina RP Podlog in ena v smeri RP Podlog - RP Trojane, - Izgradnja slop rezervoarja, - stolp izpuhov zemeljskega plina iz plinovodov in opreme v primeru vzdrževalnih del ali posegov na plinovodih v ograji RP Podlog, - za potrebe napajanja obstoječega prenosnega plinovoda M2 priključek na bypass sprejemno oddajne čistilne postaje SOČP obstoječega plinovoda M2, - za potrebe požarnega obvoza in dovoza je potrebno razširiti plato, - postaja z vsemi svojimi instalacijami bo lahko upravljana daljinsko iz dispečerskega centra v Ljubljani ali lokalno z lokacije RP Podlog in - postavitev nove ograje višine 2,20m v odmiku ca. 1 m od posestne meje. Instalacija v RP Podlog omogoča napajanje z zemeljskim plinom v smeri M2/1 v M2 in iz prenosnega plinovoda M2 v smer M2/ OČP ZAKL V obstoječi razdelilni postaji Zakl bo prenosni plinovod M2/1 napajal nov prenosni plinovod z oznako R25D z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 70 bar za napajanje Šaleške doline in TE Šoštanj. Odcep Zakl je v celoti kot poseg v prostor predmet drugega DPN. V letu 2007 je bil plinovod R25D skupaj z odcepno postajo že zgrajen.

12 P4M21RT-6S/01 12/ 2.7 RP TROJANE Obstoječa RP Trojane je namenjena napajanju prenosnega plinovoda R25A RP Trojane Hrastnik. Predelava te postaje je bila izvedena ob prestavitvi plinovoda M2 pred izgradnjo avtoceste A1 Maribor - Ljubljana ter platoja za tunel Trojane. Zavoljo novo nastalih razmer na RP Trojane z izgradnjo vzporednega plinovoda M2/1 in zavoljo zadovoljevanja potreb po zemeljskem plinu v Zasavju bo potrebno na postaji RP Trojane opraviti naslednja dela oziroma novogradnje: - ureditev novega platoja za priključitev M2/1 na M2 in uvrstitev v skupno ograjo RP Trojane. - izgradnja SOČP začasnega značaja do izgradnje prenosnega plinovoda M2/1 na potegu od RP Trojane do MRP Vodice. Sprejemno oddajna postaja se v Trojane prestavi iz RP Rogaška Slatina. Po dograditvi MRP Vodice se SOČP na RP Trojane odstrani in prestavi v MRP Vodice, - izvedba priključka na plinovodno instalacijo M2, - V sklopu projekta za plinovod R25A /1 plinovoda od Trojan do Hrastnika je prikazana na situacijah in shemah tudi ta povezava vendar samo za rezervacijo prostora in uskladitev odcepov ter platojev obeh plinovodov tako M2/1, M2 in R25 A ter R25A/1 in - izgradnja ograje višine ca. 2,2 m v oddaljenosti ca. 1 m od posestne meje. 2.8 ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU Na plinovodu M2/1 na odseku od RP Rogaška Slatina do RP Trojane je predvidenih šest sekcijskih zapornih postaj - blok ventilov (B.S. Block Station) in sicer DN 800 tlačne stopnje ANSI Class 600lbs. Platoji obstoječih blok ventilov se bodo predelali tako, da bodo prejeli nove ograje in vhodna vrata ter dovoze. Višina ograje 2,20 m v odmiku ca. 1 m od posestne meje Lokacija zapornih postaj Zaporne postaje so predvidene ob obstoječih blok postajah, razen BS1/1, ki bo izveden nekoliko preje na samem začetku plinovoda M2/1 znotraj ograje RP Rogaška Slatina, kjer bo obstoječi ventil z bypassom opremljen s pogonom za LBC (Line Break Control). Za namen postavitve novih blok ventilov je predvidena širitev obstoječih platojev. Same lokacije blok ventilov na plinovodu so podane v naslednji tabeli. Ime zaporne postaje Stacionaža na obst. plinovodu M2 OPOMBA BS2/ km orientacijska stacionaža Ob BS2 Spodnja Ponkvica BS3/ km orientacijska stacionaža Ob BS3 Primož pri Šentjurju

13 P4M21RT-6S/01 13/ BS4/ km orientacijska stacionaža Ob BS4 Zgornja Hudinja BS6/ km orientacijska stacionaža Ob BS6 Orla Vas BS7/ km orientacijska stacionaža Ob BS7 Brode 2.9 OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA Materiali za plinovodne cevi Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi: - uporaba jeklenih cevi po SIST EN , varjenih po postopku SAWL. - cevi so tovarniško zaščitene s 3 slojnim PE po DIN 30670, ali 3 slojnim PP po DIN cevi morajo imeti obdelane robove za varjenje - konci cevi: skladni z EN / , 30+5/-0, koren: 1,6+/-0,8mm - dobava cevi z zaščitnimi jeklenimi obroči (zaščita koncev cevi) - zaprte s PVC kapo za čas transporta, - dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo, - prevzemni dokument certifikat v skladu z EN B, Načrtovani faktor: Osnovna izvedba plinovoda (enotni razred plinovoda) f 0 = 0,6 Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti, minimalni varnostni odmiki ) f 0 = 0,5 Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti, izjemni minimalni varnostni odmiki ) f 0 = 0,4 Podzemne cevi so predizolirane s PE izolacijo na zunanji strani cevi v celotni dolžini, edino oba konca cevi sta neizolirana v dolžini 100 mm. Cevi morajo biti naročene v skladu z oblikovnim standardom SIST EN in sicer v odvisnosti od načrtovanega faktorja plinovoda. Dopustne tolerance cevi so definirane v standardu SIST EN , prav tako pa tudi kemična sestava in trdnostne lastnosti materialov. Cevi so medsebojno spojene z sočelnim varjenjem. Z varjenjem so spojene tudi vse armature, ki se nahajajo na podzemnem delu plinovoda.

14 P4M21RT-6S/01 14/ Armatura Armatura mora biti izdelana v skladu z API 6D in ASME B Prevzemna oz. atestna dokumentacija mora biti v skladu z SIST EN B. Proizvajalec mora pipe opremiti z atesti (TÜV - DVGW API ali BS) in navodili za vzdrževanje. Vse uvarne pipe morajo biti obvezno popolnoma varjene izvedbe. Vse uvarne podzemne pipe morajo imeti sekundarno tesnjenje, varilne nastavke za podzemno vgradnjo, konusno varovalo ter dodatno pipico na vrhu drenažnega izpusta. Nadzemne prirobnične pipe so razstavljive izvedbe do dimenzije vključno DN150, večje dimenzije so izvedene v popolnoma uvarni izvedbi. Armatura mora biti dobavljena v skladu z internimi smernicami Geoplina plinovodi d.o.o Ostali elementi Fittingi LR - kolena, t-kosi in reducirni t-kosi, kape Fittingi, ki bodo varjeni bodo dobavljeni v skladu z oblikovnim standardom za izdelavo fitingov ASME B 16.9 za LR kolena, reducirke in kape. Cevovodi s premerom DN50 se lahko izvajajo z navojnimi fittingi izdelanimi v skladu z oblikovnim standardom ASME B ter navojem v skladu z ANSI B (NPT) s tlačno stopnjo 3000 lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M. Cevovodi s premerom DN50 se lahko izvajajo s socket weld fittingi ki so kotno varjeni na cev in so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B s tlačno stopnjo 3000 lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M. Weldoleti so kovani in izdelani iz materiala po DIN TSt E420 (W.Nr ) ter Schedule XS izdelani v skladu s standardom ASME B Vijaki, tesnila in prirobnice Vijaki so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 za 600 lbs WN RF Flange in sicer iz materiala: Vijak Stud Bolt ASTM A193 Grade B7 Matica Nut ASTM A194 Grade 2H

15 P4M21RT-6S/01 15/ Tesnila morajo biti proizvedena v skladu z standardom ASME B (nadomešča API 601 iz leta1988) Tesnilo: Spiral wound gasket Tip tesnila: Z Tip z centralno tesnilno cono in centrirnim obročem Material tesnila: Nerjaveče jeklo Stainless steel 316 L (W.Nr ) in grafit Tip prirobnice (površina): Raised Face po ASME B16.5. (Finish Ra = 3,2-6,3 μm) Barvne označbe tesnil v skladu z ASME B Prirobnice so izdelane v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5, priprava zvarnih robov prirobnic (Welding end detail) v skladu z ASME B MONTAŽA PLINOVODA Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem Pred montažo cevi in izvedbo sočelnega zvara je potrebno notranjost cevnih koncev pregledati in v primeru nečistoč (škaja, korozija, korozijska zaščita barva, in ostali tujki) očistiti v skladu z standardom SIST ISO del 4: 1998»Paint and Varnishes- Corrosion protection of steel structures by protective coating Part 4: Types of surface and surface preparation«, ki v svojem dodatku B»annex B Standard preparation grades for secondary (partial) surface preparation«predvideva naslednje: Stopnja zahtevane čistosti notranjosti koncev cevi je: P Sa 2 ½. P Sa - peskanje 2 ½ - stopnja čistosti Lahko odstranljiva škaja, korozija, korozijska zaščita (barva) in ostali tujki morajo biti v celoti odstranjeni. Površina mora biti očiščena tako, da je dosežena kakovost površine osnovnega materiala cevi, ki je bila dobavljena na gradbišče. Po prenehanju montaže cevnih sekcij je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi kovinskimi čepi, da se prepreči vstop umazanije in tujkov.

16 P4M21RT-6S/01 16/ Generalne zahteve za krivljenje cevi Pri izvedbi plinovoda se bodo uporabljale tovarniško ukrivljene cevi ali cevi ukrivljene na terenu. Minimalni dovoljeni krivinski radij na plinovodih, ki se čistijo s tekačem je R=10D. Uporaba nagubanih in segmentnih lokov ni dovoljena. Cevi se lahko krivijo samo na za to predvidenih strojih brez segrevanja. Lok cevi mora biti odmaknjen vsaj 2 m od obodnega vara. S hladnim krivljenjem se lahko doseže krivino: 1,5 x D / m (SAWL cevi) ; 0,8 x D / m (obbetonirane cevi) Na ceveh, ukrivljenih na terenu, ne sme priti do nikakršnih napak kot so: neravnosti površine cevi, valovitosti površine cevi ter zmanjšanja debeline stene. Ovalnost cevi zaradi krivljenja cevi ne sme preseči vrednosti navedenih v SIST EN (poglavje »Dimensional testing«) 2.11 OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA 1. Cevi in fitingi so tovarniško posneti pripravljeni za varjenje. 2. Osnovni in dodajni materiali so lahko standardizirani v skladu z EN, ASTM, ASME, AWS ali API standardi. 3. Vpenjanje in poravnava - centriranje cevi se izvede s pomočjo hidravličnih ali mehanskih prijemal. 4. Varjenje je lahko izvedeno na MAG način s polno ali stržensko žico oz. po ročno obločnem postopku z oplaščeno elektrodo. Zvarni spoj mora ustrezati zahtevam po standardu SIST EN Varilni postopek mora biti odobren v skladu s SIST EN in SIST EN Postopek varjenja mora biti odobren s strani organa, ki je imenovan za odobritev postopkov varjenja v skladu z direktivo o tlačni opremi PED (97/23/EC). 7. Predgrevanje določi WPS»Welding Procedure Specification«v skladu z zahtevami po SIST EN Varilci morajo biti certificirani v skladu s SIST EN 1418: Varilno osebje Preskušanje za odobritev osebja za popolnoma mehanizirano talilno in uporovno varjenje kovinskih materialov za popolnoma mehanizirane postopke varjenja,

17 P4M21RT-6S/01 17/ 9. Varilci morajo biti certificirani tudi v skladu s SIST EN (2004): Qualification test of welders - Fusion welding - Part 1: Steels za ročne postopke varjenja. Za varjenje popravkov v jarku mora varilec izpolniti zahteve po EN dodatek A. 10. Varilci morajo biti certificirani s strani organa, ki je imenovan za odobritev varilnega osebja v skladu z direktivo o tlačni opremi PED (97/23/EC). 11. Izvajalec varilskih del mora izpolnjevati zahteve SIST EN 729-2, kot je to določeno v tabeli 2, SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodov- Funkcionalne zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional requirements) 12. Voditi je potrebno dnevnik varjenja. 13. Zvarni spoji morajo biti ustrezno pregledani. Preiskave spojev so definirane s SIST EN 12732, kriteriji sprejemljivosti pa s SIST EN 25817: Vse preiskave morajo biti dokumentirane. Iz poročila mora biti za vsak zvar posebej razvidno, pod kakšnimi pogoji je bil zvar pregledan ter kakšne so ugotovitve preiskav. 15. Vsak posameznik, ki izvaja neporušitvene preiskave mora certificiran v skladu s SIST EN 473: Neporušitveno preskušanje - Kvalificiranje in certificiranje osebja za neporušitvene preiskave - Splošna načela 16. Za vrednotenje rezultatov neporušitvenih preiskav mora biti osebje certificirano vsaj za nivo II. 17. Osebje za izvajanje neporušitvenih preiskav mora biti certificirano s strani organa, ki je imenovan za odobritev osebja za neporušitvene preiskave v skladu z direktivo o tlačni opremi PED (97/23/EC). 18. Upoštevati je potrebno tudi vse tiste zahteve, ki v tem predlogu niso izpostavljene, jih pa določa standard SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodov- Funkcionalne zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional requirements) v tistem delu, ki se nanaša na plinovode nad 16 bar in ki so med drugimi zahtevami opisane v SIST EN pod točko 11.»Specific requirements for gas supply systems greather than 16 bar (transmission)«.

18 P4M21RT-6S/01 18/ Standardi uporabljeni za varilska dela Seznam standardov uporabljenih za varilska dela je v poglavju 8. Veljavni predpisi in standardi ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA Korozijska zaščita podzemnega plinovoda Projekt predvideva uporabo tovarniško zaščitenih plinovodnih cevi po sistemu ACS III-N (Anti- Corrosion-System) v skladu z DIN Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov Zaščita varilnih spojev cevi na podzemnem plinovodu in fitingov bo ročna. Uporabljena bo izolacija v skladu z zahtevami proizvajalca. V projektu je predvidena izvedba s termokrčnim izolacijskim materialom HDPE, klasa C po DIN trak širine 500mm Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij Korozijska zaščita jeklenih nadzemnih objektov se mora izvesti v skladu z zahtevami standarda serije SIST EN ISO del 1-8. Barva nadzemne plinovodne instalacije je RAL 9006-srebrna Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev Korozijska odpornost po standardu SIST EN ISO : 1998; Paint and Varnishes Corrosion protection of steel structures by protective paint systems Part 2: Clasification of environments. Ob izvajanju korozijske zaščite je potrebno upoštevati vse standarde serije EN ISO od dela 1 do vključno dela 8, ki predpisujejo pripravo površin pred barvanjem, zaščitne sisteme barv, metode testiranja, zahteve za izvajanje in nadzor barvarskih del ter razvoj specifikacij za nova dela in vzdrževanje korozijske zaščite ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU Preden gre posamezni plinovod v obratovanje, je potrebno izvesti naslednje kontrole: kontrola kakovosti varilskih del, kontrolo - presojo varne izvedbe konstrukcije, trdnostni tlačni preizkus, preizkus tesnosti, kontrola izolacije in korozijske zaščite, kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov ter

19 P4M21RT-6S/01 19/ zagon objekta. Za objekte plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti nadzor nad varilskimi deli s strani pooblaščene organizacije, če izvajalec sam vrši snemanje in kontrolo zvarov TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA Tlačni preizkus sestavljata: trdnostni preizkus z vodo in tesnostni preizkus. Tlačni preizkus se izvaja po metodi DVGW 469 B2. Upoštevati je potrebno tudi standard SIST EN 12327:2001.

20 P4M21RT-6S/01 20/ 3 GRADBENI DEL 3.1 SPLOŠNO Gradbena dela obsegajo predvsem izvedbo plinovodnega jarka, zasip plinovodne cevi in pripravo ter končno ureditev delovnega pasu vključno z zaščito plinovoda v celoti. Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Gibanje strojev je treba omejiti na območje delovnega pasu in zavarovati tla pred poškodbami povzročenimi ob sami gradnji in po njej. 3.2 GEODETSKA DELA Izvajalec gradbenih del opravlja vsa geodetska dela, ki so potrebna za izvedbo plinovoda in za izdelavo projekta izvedenih del. Izvajalec gradbenih del se mora pred pričetkom del dogovoriti z izvajalcem montažnih del o načinu in o eventualnem dodatnem obsegu izvajanja geodetskih del npr. za montažo plinovodne cevi ter o načinu predaje podatkov za izdelavo projekta izvedenih del. Izvajalec mora zakoličiti traso plinovoda po projektu za izvedbo. Traso se označi z lesenimi količki pobarvanimi z dogovorjeno barvo ali drugimi primernimi oznakami. Izvajalec mora označbe primerno zaščititi. Na trasi je potrebno označiti tudi stacionažo plinovoda s primernimi tablicami, mejo delovnega pasu in krivine plinovodne cevi. Med gradnjo plinovoda mora izvajalec opraviti naslednja geodetska dela: geodetsko snemanje vrha plinovodne cevi in koto terena nad njo, geodetsko snemanje zvarov z označitvijo v skladu z označbami iz varilne knjige, podatke o debelini cevi, podatke o izolaciji in vse druge spremembe na cevi; geodetsko snemanje podzemnih in nadzemnih komunalnih vodov na trasi plinovoda z opisom izvedene zaščite komunalnega voda; geodetsko snemanje zaščit plinovodne cevi (vrsta zaščite, začetek in konec) in vsa ostala geodetska dela za izdelavo projekta izvedenih del in dela, ki jih zahteva izvajalec montažnih del. Izvajalec mora plinovod z vsemi posnetimi podatki vrisati v katastrske in topografske karte. Izvajalec bo pri geodetskih delih uporabil obstoječe poligonske točke, katerih podatke si mora preskrbeti sam pri pristojnih geodetskih upravah.

21 P4M21RT-6S/01 21/ 3.3 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE Opis inženirsko geoloških značilnosti na trasi, je zaradi lažjega pregleda razdeljen na enake odseke kot geografski opis trase M2/1: Razdelilna postaja Rogaška Slatina Mestinje Dolžina odseka: 4,5 km Litologija: Trasa plinovoda poteka deloma po dnu dveh manjših dolin in deloma po gričih. Na gričevnatem svetu je nad laporjem pokrov deluvijalne gline. Dno doline je prekrito z aluvijalnimi nanosi, kjer do globine 1,5 m prevladujejo glinasto-meljne zemljine. Do globine 3 m so peski in zaglinjen drobir s pobočij. V podlagi je laporovec in glinovec. Kategorizacija izkopa: Sestava kvartarnih, zasipnih zemljin narekuje izkop jarka za plinovodno cev II. in III. kategorije. Na obravnavanem odseku prevladuje III. kategorija; v razmerju 60 : 40. Maksimalni nivo podtalnice: Površina ravninskega terena je vlažna in občasno zamočvirjena. Predvidevamo, da je pri normalnem vodnem stanju nivo podtalnice 0,5 m pod površino terena. V takem primeru je potrebno plinovodno cev obtežiti z betonskimi jahači. Stabilnost terena: Ker je teren raven, problemov s stabilnostjo ne bo, vendar bo ob deževnem vremenu izražen problem slabše nosilnosti tal in v zvezi s tem vprašljiva uporaba težke mehanizacije. Priporočamo, da se pripravljalna in izkopna dela izvedejo v sušnem obdobju. Na bolj strmem delu trase, kot je v km je priporočljivo sidranje z vrečami. V km 0+600, pred BS-1 je na levem pobočju labilno ozemlje. Tukaj lahko pride do plazenja pobočja med gradnjo plinovoda. Zato je potrebno jarek izkopati v sušnem obdobju, takoj položiti plinovodno cev in še isti dan cev zasuti. Labilno pobočje je tudi v km Tukaj je bila cesta že sanirana. Gradnja plinovoda naj poteka v suhem obdobju. Izkop jarka, položitev cevi in zasipavanje se izvede isti dan Mestinje Primož pri Šentjurju Dolžina odseka: 13,6 km Litologija: Trasa plinovoda na tem odseku prečka morfološko zelo razčlenjen teren. Značilni so srednje visoki griči s položnimi do strmimi pobočji. Osnovna hribina je iz miocenskih plasti litotamnijskega apnenca in peščenjaka, v menjavi z laporovcem in glinovcem. Na položnejših pobočjih je preperinska plast debela tudi čez 4 m, večinoma pa je preperina debela od 1-2 m. Preperino sestavljajo glinasto-meljne zemljine, redkeje pa peščeno-glinaste zemljine. V kraju Mestinje, kjer trasa plinovoda prečka dolino Mestinjščice, je dno doline zapolnjeno z meljno-glinastimi zemljinami z redkimi tanjšimi vložki peska in zaglinjenega proda.

22 P4M21RT-6S/01 22/ Kategorija izkopa: Izkop v glinastih in peščenih do meljnih zemljinah prištevamo v II. in III. kategorijo. Na tem odseku je potrebno računati tudi z izkopom v osnovni hribini IV. kategorije, ki jo predstavlja preperel lapor. Pri izkopu v miocenskih skladih (litotamnijski apnenc, lapor in peščenjak) je kamnina V. kategorije. Razmerje med omenjenimi kategorijami je ocenjeno v odnosu 20 : 40 : 25 : 15. Maksimalni nivo podtalnice: Na obravnavanem odseku ni zveznega horizonta podtalnice. Padavinska voda se infiltrira in se zadržuje v preperini, ter se drenira v številnih močilih. Izjema je dolina Mestinjščice, kjer je zvezni horizont podtalnice v globini 1,5 m. Ob nalivih je dolina poplavljena in dalj časa močvirnata. V tem delu je potrebno plinovodno cev obtežiti z betonskimi jahači. Stabilnost terena: Ozemlje na obravnavanem delu trase lahko smatramo kot pogojno stabilno. Dostop mehanizacije za pripravljalna in izkopna dela je pogojen z vremenskimi pogoji. Priporočamo, da se dela na kočljivih odsekih izvajajo v sušnem obdobju. Pri Mali Pristavi, v km je desno od trase labilno pobočje. Gradnja plinovoda naj na tem odseku poteka v suhem obdobju. Izkop jarka, položitev cevi in zasipavanje se izvede isti dan. Pri Sp. Ponkvici, v km je na terenu skoraj vzporedno s traso ježa. Na tem delu lahko pride do plazenja zemljine. Tudi na tej lokaciji je potrebna večja pazljivost pri gradnji plinovoda. Pri prečkanju ježe naj bo naklon brežine jarka največ 3 : 2. Dela naj se izvedejo v suhem obdobju. Izkop jarka, položitev cevi in zasipavanje se izvede isti dan na vsej dolžini ježe. V km in pri Sp. Hotunjah je labilno področje. V obeh primerih se izkop jarka izvede v suhem vremenu. Cev se položi in zasuje v istem dnevu Primož pri Šentjurju Ljubečna pri Celju Dolžina odseka: 6,4 km Litologija: Na tem odseku prečka trasa plinovoda ozemlje, ki ga gradijo nizki griči in je razkosano z dolinami manjših potokov. Osnovno podlago gradi miocenski laporovec in glinovec, nekoliko strmejša pobočja pa gradijo litotamnijski apnenci in peščenjaki. Pobočja so v celoti prekrita z glinasto preperinsko plastjo, debelo tudi do 7 m. V preperini prevladujejo glinaste in peščenoglinaste zemljine. Doline so zapolnjene z meljno-glinastimi zemljinami, vmes so odložene tanjše plasti peska. Kategorija izkopa: Večino izkopnih zemljin smo prišteli v II. in III. kategorijo. Njihovo medsebojno razmerje bo približno enako (50:50). Del izkopa bo v delno prepereli skali laporovca in glinovca. Ta del ocenjujemo na 20 % in smo ga prišteli v IV. kategorijo. Pri Zg. Trnovljah v km bo podvrtavanje avtoceste v peščeno meljni glini in delno peščeno meljnem produ. Maksimalni nivo podtalnice: V dolinah potokov je podtalnica na nivoju vode v potokih. Pogoste so cone povečane vlažnosti in močvirja. V preperinskih zemljinah se podtalnica formira samo občasno. Njen nivo je neenakomeren v teku leta. Ob deževjih padavine pronicajo v lokalne depresije, od koder se voda počasi izceja v manjše izvire in močila. V prečnih dolinah, ki so občasno zamočvirjene, je

23 P4M21RT-6S/01 23/ v času visoke vode, nivo na površini terena. Na teh lokacijah se plinovodna cev obteži z betonskimi jahači. Te doline smo registrirali in se nahajajo na območjih: Ribniki Blagovna (2 lokaciji) Črna zemlja Draga Čartova hosta Loka Stabilnost terena: Večji del odseka gradijo stabilna pobočja. Na območju Goričice v km je teren vlažen oz. zamočvirjen. Pri terenskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je pojav zamočvirjenosti zaradi izpusta fekalij in meteornih vod iz sosednje hiše. Pred gradnjo plinovoda urediti kanalizacijo. Pri prečkanju ribnika v km je potrebno cev obbetonirati, ker ribnik občasno praznijo in dno čistijo. V času izrazitih padavin, kjer je podtalnica na površini terena, bo delo mehanizacije oteženo. To velja za izdvojene lokacije, kjer naj se dela izvajajo pri nizkem vodostaju Ljubečna pri Celju Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje Center) Dolžina odseka: 3,8 km Na odseku od Zg. Trnovlje do Šmarjete pri Celju so tri variante trase. Litologija: Trasa plinovoda poteka po starejših pliokvartarnih terasah. To rahlo nagubano ozemlje je razrezano z manjšimi potoki. Terase so zgrajene iz dobro zbitih peskov in zaglinjenega proda. Na površini se nahaja do 1,5 m debela plast glinasto - peščenih zemljin. V dolinah so odloženi aluvialni nanosi potokov. Približno do globine 1,5-2,0 m so odložene glinaste in peščeno-glinaste zemljine. Pod glinastimi zemljinami so odložene plasti drobnih peskov in močno zaglinjen prod. Kategorija izkopa: Izkop bo večinoma v glinastih, oziroma peščeno-glinastih zemljinah. Torej bodo na omenjenem celotnem odseku prevladovale zemljine, ki smo jih prišteli v II. in III. kategorijo. Njihovo razmerje cenimo na 30:70. Maksimalni nivo podtalnice: Na pliocenskih terasah je nivo podtalne vode nižji od globine predvidenega izkopa. V prečni aluvijalni doloni pri Zg. Trnovljah je občasno na površini terena zamočvirjeno. Na teh lokaciji se plinovodna cev obteži z betonskimi jahači. Stabilnost terena: Teren je stabilen in ugoden za izkop in dostop. V času izrazitih padavin, kjer je podtalnica na površini terena, bo delo mehanizacije oteženo Šmarjeta pri Celju Breg pri Polzeli Dolžina odseka: 16,4 km

24 P4M21RT-6S/01 24/ Na prvem delu odseka poteka trasa tik ob avtocesti. Zaradi poseljenosti je več problematičnih lokacij. Litologija: Na prvem delu trase je teren gričevnat. Pobočja večinoma grade miocenski dobro zbiti peski in peščenjaki ter pliokvartarni sedimenti. Pobočja so prekrita s preperinsko glinasto plastjo, ki doseže mestoma tudi preko 5,0 m debeline. V drugem delu trase je ravninski teren s pliokvartarnimi in aluvialnimi sedimenti. Ravninski del prekriva od 1,0 do 1,5 m debela peščeno-glinasta plast. Pod plastjo gline so večinoma odloženi peski in peščeno-prodna zemljina. Kategorizacija izkopa: Začetni del trase poteka po gričevju, zgrajenem iz miocenskih peskov in peščenjakov ter pliokvartarnih peskov in laporjev. Izkop bo delno v II. kategoriji, večina izkopa pa bo v IV. kategoriji. Predvidevamo, da bo približno 70% celotne izkopne mase odpadlo na IV. in 30 % na II. kategorijo. Preostali ravninski del smo prišteli v III. kategorijo. Maksimalni nivo podtalnice: Na mestih, kjer terasa poteka preko pobočij, je nivo podtalnice ni problematičen, praviloma je globlji od dna jarka. Na aluvialnih ravnicah je nivo podtalnice pri višjih vodostajih okoli 1,5 m pod površino. Na odseku trase od Gmajne do Stare Gmajne je teren mestoma močvirnat in občasno poplavljen. Vendar ti pojavi niso pogojeni izključno z višino podtalnice, temveč so vezani na neprepustno površinsko plast gline. Izdvojili smo nekaj odsekov, kjer je voda občasno na površini terena: Zgornja Hudinja Spodnja Dobrova Lopata Zaloška Gorica Stabilnost terena: Na območju Zg. Hudinje je poseben primer, trasa poteka v ozkem koridorju med avtocesto in objekti. Na tej lokaciji je možna izvedba plinovoda na več načinov, ki so obravnavani v posebnem poglavju. Pri Lopati poteka trasa plinovoda nad avtocesto, tik ob robu vkopne brežine, ki jo gradijo peščenjaki. Brežina je stabilna, vendar se zaradi omejitve v prostoru izkop izvede pod posebnimi pogoji! Na ostalem delu izbrana trasa poteka večinoma po ravninskem ozemlju, kjer stabilnost plinovoda ni vprašljiva Breg pri Polzeli - Prekopa Dolžina odseka: 9,0 km Litologija: Na tem delu trasa plinovoda poteka po ravninskem delu Celjske kotline. Kvartarni, aluvialni zasip Savinje in Bolske sestavljajo prodno peščeno meljne zemljine. Plast pretežno meljne gline se nahaja pod humusom in sega mestoma do globine 1, 0 m. Kategorija izkopa: Ocenjujemo, da bo 70 % izkopa bo v zemljinah III. kategorije, le pri kraju Brode bo potrebno izkop izvesti v raščenem kompaktnem apnencu VI. kategorije.

25 P4M21RT-6S/01 25/ Maksimalni nivo podtalnice: V teh prodno-peščih zasipih je podtalnica globlje od dna izkopa. Neposredno ob Savinji, Bolski in manjših potokih je podtalnica na nivoju gladine vode v strugah. Pri Zaklu je le 1,0 m pod površno terena. Stabilnost terena: Teren je stabilen in trasa lahko dostopna. Pri izkopu v rahlem peščenem produ lahko prihaja do zaruševanja, zato je potrebno brežine jarkov oblikovati z nagibom 1,5: Prekopa - Trojane Dolžina odseka: 12,5 km Vransko Zajasovnik Litologija: Trasa plinovoda poteka po dolini Bolske. Večinoma poteka po sredi doline, mestoma se približa vznožju pobočij. Dno doline je zapolnjeno s peščeno-prodnimi zemljinami in drobci preperele skale. Ob površini je do 1,0 m debela glinasto-peščena zemljinska plast. Pobočja so strma in zgrajena iz triadnega apnenca ali psevdozilskih skladov. Na izteku pobočij so konusni vršaji, ki jih sestavljajo grušč in glina. Kategorija izkopa: Večino izkopa smo prišteli v III. kategorijo. Delno bo izkop ob pobočjih in ob Bolski v kamninah, ki jih uvrščamo v V. kategorijo. Na mestih, kjer trasa prečka vršaje z gruščem uvrščamo izkop v IV. kategorijo. Pri izkopu bo mestoma potrebno udarno kladivo. V teh primerih je priporočljivo meriti tresljaje na obstoječi plinovodni cevi. Maksimalni nivo podtalnice: Glede na to, da poteka trasa plinovoda po aluvijalnem nanosu Bolske, menimo, da je v času srednje visoke vode le 1,0 m pod površino terena. Ob normalnem vodnem stanju je podtalnica v globini med 1,5 in 2,0 m pod površino. Stabilnost terena: Dno doline je ravno in zato problemov stabilnosti ni. Problemi se pojavljajo le na mestih, kjer trasa prečka vršaje ob vznožju pobočja Zajasovnik MRP Trojane Litologija: Na tem odseku trasa plinovoda prečka razmeroma strmo pobočje, zgrajeno iz permokarbonskih skladov skrilavca, peščenjaka in mestoma kremenovega konglomerata. Debelina preperine je večinoma med 1,0 in 2,0 m, na najbolj strmih pobočjih pa pod 1,0 m. Preperino sestavljajo glina in drobci nepreperele osnovne skale. Kategorizacija izkopa: Večji del izkopa za servisno cesto in cevovod bo v preperinskih zemljinah. Preperino smo prišteli v III. kategorijo. Delno bo izkop v hribini VI. kategorije, vsekakor bo pri izkopu potrebno pikiranje (vibracije v dovoljenih mejah!).

26 P4M21RT-6S/01 26/ Maksimalni nivo podtalnice: Zvezne podtalnice na tem odseku ni. Obstaja možnost občasne akumulacije vode v preperini v deževnem obdobju, ki pa se dokaj hitro drenira navzdol po pobočju. Stabilnost terena: Teren je stabilen in nosilen. Pri izkopu se lahko uporabi tudi najtežja mehanizacija, ne glede na čas izvajanja del. Na odseku pred prečkanjem ceste za Šentgotard je labilno območje, ki smo ga preiskali s sondažnim vrtanjem in vgradnjo inklinometra. Prečkanje ceste se izvede s podvrtavanjem. Na območju med cesto Trojane Šentgotard in portalom predora Trojane bo predvidoma potrebno plinovodno cev zavarovati s pilotno steno. Za izdelavo projekta zaščite brežine s pilotno steno smo izvedli terenske preiskave ter in situ meritve. 3.4 POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE Pri izkopu jarka za plinovod je potrebno vedno upoštevati dejanske razmere na terenu in izkopati jarek z naklonom stranic, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine. Pod asfaltnimi površinami je izkop jarka obvezno izvajati z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, je potrebno jarek razpirati. V času gradnje plinovoda je potrebno paziti, da ne pride do posedanja obstoječih asfaltnih površin vzdolž jarka zaradi obremenitve z mehanizacijo. Posebno je treba paziti na podzemne instalacije in izkope v neposredni bližini objektov. Upoštevati je potrebno vse varnostne predpise, da se izognemo rušenju sten izkopanega jarka in morebitnim poškodbam obstoječih podzemnih instalacij. Odkop okrog obstoječih podzemnih instalacij se izvede ručno. Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda DN 800 sega v normalnih razmerah 8 m levo od osi plinovoda (deponija izkopa) in 12 m desno za transportne poti. V območju objektov in ostalih ovir na trasi se bo širina delovnega pasu prilagajala dejanskim razmeram na terenu, kar bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi. Delovni pas se lahko, na osnovi dogovora med izvajalcem in lastnikom zemljišča tudi razširi. Projektirana plinovoda DN 800 se bosta gradila vzporedno z obstoječimi plinovodi M2 z določenim odmikom, in sicer M2/1 z načelnim odmikom 5 do 8 m (min. svetli odmik 3 m). V času gradnje načelno ne bo dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. V primeru, da bo transport po plinovodu neobhodno potreben, bo treba plinovodno cev zaščititi proti poškodbam (npr. s polaganjem betonskih plošč). Nad plinovodno cevjo bo dovoljeno le začasno deponiranje zemeljskega materiala od izkopa in to na način, ki ne bo zahteval vožnje mehanizacije nad plinovodno cevjo.