SLO AN Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC Strokovna naloga Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN-14-01237
Strokovna naloga: PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC (Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN 14 01237)
Strokovna naloga: PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC (Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN 14 01237) Avtor: Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad. SLOMAN, Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. Grosuplje, julij 2015
VSEBINA I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju... 1 1 Uvod... 1 2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika... 1 3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti... 3 3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement)... 4 3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement)... 5 3.3 Poskusna polja na avtocestah... 5 4 Pobude za spremembo tehnične regulative... 12 4.1 Projektiranje asfaltne zmesi... 12 4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov... 13 5 Matrika preiskav in predlog zmesi... 14 6 Terminski plan aktivnosti... 14 7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja... 15 II Cestogradbeni bitumni... 17 1 Uvod... 17 2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti... 18 2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po spremembah produktnega standarda)?... 19 2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti?... 20 2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja?... 20 2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?... 20 2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?... 21 2.6 Povzetek... 21 3 Pobude za spremembo tehnične regulative... 22 4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo... 22 5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov... 22 6 Terminski in finančni plan aktivnosti... 23 7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi... 23 8 Zaključki... 23 III Manj hrupni asfalti... 25 1 Uvod... 25 2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika... 25 2.1 Opis AC Arja vas Vransko... 26 2.2 Opis AC Slivnica Draženci... 26 3 Pobude za spremembo tehnične regulative... 26 4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi... 27 5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj... 27 5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji... 27 5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji... 30
6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX)... 37 6.1 Statistična»Pass by«metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil... 37 6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX... 40 6.2.1 Splošni opis... 40 6.2.2 Meritvena prikolica... 41 6.2.3 Merjenje pnevmatik... 42 6.2.4 Meritve... 42 6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov... 43 7 Predlog uvedbe poskusnih polj... 43 8 Vplivi na trajnost... 43 9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti... 44 10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo... 44 11 Spremljanje učinkov... 44 IV Zaključki... 46 PRILOGE... 49 1 Zapisniki sestankov Komisije za asfalt (KZA), številke 86, 87, 88 in 89... 50 2 Programi preiskav... 73 3 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa... 88 4 Spremembe bitumenskih standardov aktualni predlogi... 92 5 Zapisniki koordinacij DARS Sloman, številke 1, 2, 3 in 4 ter sestanek pri Asfinagu, Dunaj... 101
POVZETEK V nalogi so obdelane tri nepovezane asfalterske tematike in sicer Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju Cestogradbeni bitumni Manj hrupni asfalti Pri intenzivni gradnji avtocest v obdobju 1995 2010 v Sloveniji je bil dosežen velik razvoj asfalterske dejavnosti. Po letu 2010 so se gradnja in ostale aktivnosti bolj kot ne ustavile. Ne glede na to so bila v zadnjih petih letih na avtocestah izvedena nekatera poskusna polja, preko katerih so bili preverjani novi materiali v asfalterstvu (bitumen z gumo, agregat), asfaltne zmesi za znižanje hrupa (SMA LN, PA) in dinamični preskusi preverjanja asfaltnih zmesi v laboratoriju (utrujanje, togost, preskusi pri nizkih temperaturah). Iz pridobljenih rezultatov je vzpostavljena banka podatkov, ki predstavlja dragocen nabor, tako za določitev kriterijev, kot za implementacijo tehnologij in postopkov v praksi. Na vseh treh opisanih segmentih so narejeni določeni koraki naprej, ki pa potrebujejo nadaljevanje. Potrebno je določiti kriterije, dokončati tehnične specifikacije in v končni fazi tudi uveljaviti te spremembe na projektih. S slednjim se v zadnjem času ne moremo pohvaliti, četudi so prednosti takšne uporabe nesporne in v strokovnem smislu ne bi bilo posebno velikih tveganj za uporabo. Z obravnavano nalogo so na preprost način opisane ugotovitve na posameznem obravnavanem segmentu, vse v cilju, da nove materiale in tehnologije končno pričnemo uporabljati. V zaključkih so predlagane tudi nekatere druge izboljšave, ki so v tehničnem smislu nujne in ne predstavljajo posebnih tveganj za naročnika. Gre za uporabo recikliranih asfaltnih zmesi v novem asfaltu, predlagana je uporaba toplih asfaltnih zmesi in končno uveljavitev enotne vozne površine na vseh prometnih pasovih. Obseg prometa na slovenskih avtocestah že dolgo več ne opravičuje uporabo asfaltnih zmesi s karbonatnimi agregati v obrabnih plasteh.
ABSTRACT This work discusses three unrelated asphalt topics Tests of asphalt mixes based on behavior Road bitumens Reduced noise asphalts The intensive construction of motorways in the period from 1995 to 2010 in Slovenia has been significant for development of asphalt activities. After 2010, the building and other activities have, more or less, stopped. Regardless, over the past five years testing fields have been made on motorways, where new asphalt paving materials (bitumen with rubber, aggregate), reduced noise asphalt mixes (SMA LN, PA) and dynamic verification tests of asphalt mixes in laboratories (fatigue, stiffness, low temperature tests) have been made. From the obtained results data bank was made, and represents a valuable collection for determining criteria and implementation of techniques and procedures in practice. In all three described segments, certain steps forward have been made, but need continuation. It is necessary to define the criteria, finish technical specifications and ultimately enforce these changes on projects. In recent times, the latter can not be commended, even if the benefits of use are unimpaired and in a professional sense there wouldn't be particularly great risk for their use. The presented work describes the findings of each particular segment in a simple way, with the aim to finally start using the new materials and technology. In the conclusions there some other improvements are suggested that are necessary in technical terms and do not represent specific risks for the client. It is regarding the use of recycled asphalt mixes in new asphalt, it proposes the use of warm asphalt mixes and finally the implementation of a uniform road surface on all traffic lanes. For a long time the volume of traffic on Slovenian motorways does not justify the use of asphalt mixes with carbonate agregates in wearing courses anymore.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju 1 Uvod Gradnja novih avtocest in drugih prometnih površin ter redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih avtocest je ena od osnovnih nalog Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (DARS). Glede na to, da je večji del avtocestnega omrežja že zgrajen, se bo velik obseg aktivnosti osredotočil na obnove in vzdrževanje avtocest, kjer pa bo glavnina del usmerjenih na voziščne konstrukcije. Voziščne konstrukcije so eden od najpomembnejših elementov ceste, saj se po njih odvija promet, kateremu so avtoceste namenjene. Od kakovosti voziščne konstrukcije so odvisni: Prometna varnost (torne lastnosti, odvajanje vode z vozišča, ravnost,...) Udobnost vožnje in nivo uslug uporabnikom Življenjska doba ceste. Od načina in postopkov načrtovanja asfaltnih zmesi, ki so vgrajene v voziščne konstrukcije, je v veliki meri odvisna kakovost grajenih in vzdrževanih voznih površin. Zato je temu segmentu potrebno nameniti več pozornosti, kot je to bil slučaj v zadnjih letih. Poleg majhnega fizičnega obsega ukrepov na voziščih so se v zadnjem obdobju v veliki meri ustavile tudi razvojne aktivnosti tako s strani naročnika, gradbenih izvajalcev in vseh ostalih deležnikov. Želja strokovne javnosti je, da se trende obrne, kar je glede na pomen slovenskih avtocest in gostote prometa ter jakosti prometnih obremenitev nujno potrebno. Od tekočega in kakovostnega prometa na avtocestah je v dobršni meri odvisno gospodarsko in družbeno življenje v državi. 2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih del (proizvodnja in vgrajevanje) se pokažejo skozi daljše obdobje. V preteklosti (npr. do leta 1995) je bilo ob znatno manjših in z današnjim stanjem povsem neprimerljivih prometnih obremenitvah bistveno več plastičnih deformacij (kolesnic) in drugih poškodb na avtocestnih voziščnih konstrukcijah. S pravilnimi koncepti in dobrim načrtovanjem, uvedbo modernih laboratorijskih preiskav za preveritev kakovosti asfaltnih zmesi (plasti) in sodelovanja s celotno verigo udeležencev (projektanti, dimenzionerji, asfaltni tehnologi, proizvajalci in vgrajavalci asfalta, inženirji, ) nam je uspelo opisano negativno stanje v časovnem obdobju intenzivne izgradnje avtocest (1995 2010) v veliki meri odpraviti. Na omrežju današnjih avtocest, ki so obremenjene z zelo težko in izredno težko prometno obremenitvijo, teh poškodb v obravnavanem obdobju praktično ni bilo več zaznati. Na drugi strani pa ugotavljamo drugačne vrste poškodb, ki se pretežno izkazujejo v različnih oblikah razpok. Navedene poškodbe so predvsem posledica utrujanja zaradi prešibke voziščne konstrukcije ali pa zaradi prekoračenih napetosti v asfaltnih plasteh, povzročenih od temperaturnih nihanj in sprememb, oboje v povezavi z velikimi prometnimi obremenitvami. Preprečitev napetosti zaradi temperatur bi bilo možno v veliki meri preprečiti z uporabo dodatno optimiziranih veziv in/ali bolj optimalnega koncepta asfaltnih zmesi, utrujanje zaradi 1
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC prešibke konstrukcije pa seveda z načrtovanjem večjih debelin posameznih plasti in celotne voziščne konstrukcije. V Sloveniji smo ves čas intenzivne izgradnje avtocest uporabljali kakovostna s polimeri modificirana bitumenska veziva, ki so bila dostopna na našem tržišču. Najprej samo v obrabnih plasteh, po letu 2000 pa tudi v veznih. Ne glede na to smo imeli v določenem obdobju težave s kakovostjo obrabno zaporne asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom, kjer je na nekaj odsekih prišlo do pojava razpok in propada vozišč pred pričakovano življenjsko dobo. Navedeno je v končni fazi pripeljalo do uvedbe sistematičnih preskusov preverjanja asfaltne plasti pri nizkih temperaturah. Lahko smo ponosni, da smo kot prvi (tudi v evropskem merilu) uvedli sistematično preverjanje asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah, kar so v nadaljevanju pričele tudi nekatere druge države (Nizozemska, Francija, ). Kljub znatno povečanim debelinam voziščnih konstrukcij po letu 1998 in predvsem po letu 2005 v Sloveniji, smo na eni strani zaradi dediščine preteklosti na drugi pa zaradi filozofije dimenzionerjev vseskozi hodili po spodnjem rob načrtovanja potrebnih debelin voziščne konstrukcije. Navedeno je tudi posledica nenehne in izjemno visoke rasti prometnih obremenitev, ki so vseskozi prehitevale načrtovalce, kar so bile predvsem posledice številnih političnih sprememb v obdobju med 2000 in 2010 (vstop Slovenije in nato drugih držav v EU in NATO, uvedba skupne valute EUR, visoka gospodarska rast Slovenije in okoliških držav, ). Z današnjega zornega kota in obdobja pred letom 2000 je nepredstavljivo, da so prometne obremenitve v obdobju 2000 2010 naraščale med 15 in 17 % povprečno letno. V svetovnem in evropskem merilu je pričakovana rast prometnih obremenitev med 2 in 4%. Če se v posameznem obdobju zgodijo večja odstopanja, pa se ta kmalu anulirajo in vrnejo na dolgoročne napovedi. Obdobje 2000 do 2010 v Sloveniji je bilo res izjemno, neponovljivo, del avtocestnega sistema, ki je bil zgrajen pred tem in takoj po letu 2000 pa ostaja z razmeroma šibkimi voziščnimi konstrukcijami, ki jih je praviloma že potrebno v celoti obnoviti. Za preostali del, ki ni močno poddimenzioniran pa je še pravi čas, da se z manjšimi ojačitvami (preplastitvami) prepreči prehiter propad in velika gospodarska škoda. DARS je s pomočjo Inženirja DRI razvil vzoren sistem gospodarjenja z vozišči PMS, preko katerega je razmeroma enostavno določiti posamezne odseke za izvedbo potrebnih, vendar bistveno manj finančno zahtevnih ukrepov. Poleg opisanega pa so seveda zelo pomembni tudi koncepti načrtovanja sestav asfaltnih zmesi. Da bi lažje optimirali asfaltne zmesi, so potrebne raznovrstne dinamične preiskave v kombinaciji z uporabo novo konceptiranih zmesi na terenu. Nove preiskave utrujanja, togosti in preskusov pri nizkih ali visokih temperaturah asfaltnih zmesi, ob različnih dinamičnih obremenitvah, ki simulirajo prometne obremenitvem, so preskusi, ki nam omogočajo boljšo prognozo obnašanja asfaltnih voziščnih konstrukcij. V kombinaciji z navedenim pa je seveda potrebno tudi optimirati in izboljševati vhodne materiale, saj brez ustrezno kakovostnih vhodnih materialov tudi ni dobrega končnega rezultata. V tem kontekstu ima posebno (najpomembnejšo) vlogo bitumen, ki v asfaltni zmesi tvori vezivo in med seboj povezuje skelet kamnitih zrn in bitumenske malte, sestavljene iz kamene moke in bitumna. Eden od ciljev naloge je predlagati postopek predhodnih in kontrolnih laboratorijskih preskusov, s katerimi bo možno bolj natančno predvideti obnašanje in uporabo asfaltnih voziščnih konstrukcij. To so poskusi, ki temeljijo na dinamičnih obremenitvah, s katerimi simuliramo obremenitve, katerim je podvržena voziščna konstrukcija. Za opisani postopek bo 2
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC potrebno izdelati ustrezno proceduro uporabe ali izdelati ustrezen dokument, ki bo nadgradil veljavne standarde serije SIST EN 13108 in nacionalne dodatke SIST 1038. 3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti Na avtocestah se v pretežni meri (več kot 95 %) uporabljajo asfaltne zmesi bitumenskega betona (AC) in drobirja z bitumenskim mastiksom (SMA). V bistveno manjši meri, kjer želimo preprečiti kakršenkoli vdor vode (zaščitne asfaltne plasti na premostitvenih objektih dolžine do 30 m ali na hodnikih v predorih), se uporablja asfaltna zmes litega asfalta (MA), na nekaterih posebnih površinah, kjer je cilj znatno znižanje hrupnosti ali preprečitve zastajanja vode, (vijačenja) pa se uporablja tudi asfaltna zmes drenažnega asfalta (PA). Za opisane asfaltne zmesi so preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in uvedeni naslednji standardi: Slovenski standard SIST EN 13108 1:2006: Bitumenski beton (AC) Slovenski standard SIST EN 13108 5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) Slovenski standard SIST EN 13108 6: 2006: Liti asfalt (MA) Slovenski standard SIST EN 13108 7: 2006: Drenažni asfalt (PA) Evropski standardi so posledica dogovora Evropske komisije in Evropskega združenja za prosto trgovino in se uveljavljajo preko Evropskega inštituta za standardizacijo CEN in nacionalnih inštitutov za standardizacijo ( v Sloveniji SIST). Obvezna uporaba evropskih standardov za asfalt je uveljavljena z letom 2008. Ker evropski standardi predstavljajo okvir zahtev, ki jih mora upoštevati posamezna država članica, smo v Sloveniji izdelali in dodatno skupaj z zgoraj navedenimi sprejeli naslednje standarde: Slovenski standard SIST 1038 1: 2008: Bitumenski beton Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 1 Slovenski standard SIST 1038 5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 5 Slovenski standard SIST 1038 6: 2008: Liti asfalt Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 6 Slovenski standard SIST 1038 7: 2008: Drenažni asfalt Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 7. Sprejeti so bili tudi standardi za obvladovanje kakovosti proizvodnje in proizvodov: Slovenski standard SIST EN 13108 20: Bitumenske zmesi specifikacije materialov 20. del: Začetni preskus Slovenski standard SIST EN 13108 21: Bitumenske zmesi specifikacije materialov 21. del: Kontrola proizvodnje v obratu. Poleg navedenega so bili v paketu uvedeni tudi standardi: Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva Cestogradbeni bitumni, modificirani s polimeri Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 14023 3
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Slovenski standard SIST EN 13108 8. 2006: Bitumenske zmesi Specifikacije materialov 8. del: ponovno uporabljen asfalt. S sprejetjem navedenih standardov je bil postavljen okvir tehnične regulative za proizvodnjo asfaltnih zmesi, ki so se uveljavile v zadnjem desetletju, ko smo zaradi intenzivne izgradnje avtocest dosegli velik razvoj. K navedenim standardom je potrebno dodati še celotno paleto standardov serije SIST EN 12697, skupaj 43 standardov, ki opredeljujejo preskusne metode za posamezne lastnosti asfaltnih zmesi. S temi standardi so natančno opisane aparature, postopki izvedbe od priprave vzorca do izvedbe posameznega preskusa in vrednotenja preskusa, vključno z navodilom za izdelavo poročila. Opisani standardi dajejo na voljo orodja, preko katerih asfaltne zmesi preiskujemo, ne opredeljujejo pa kriterijev lastnosti oziroma kakovosti. Te kriterije si mora vsaka država določiti glede na pogoje (klima, promet, osnovni materiali) in zmožnosti. Nekatere zahteve imamo v izdelanih dokumentih določene, druge ne. Predvsem za novejše preskuse, kjer še nimamo dovolj izkušenj in rezultatov preskusov, je določitev absolutnih mej zahtevno in tudi tvegano. Pomembno vlogo pri določitvi teh kriterijev in mej v Sloveniji je imela in še ima Komisija za asfalt (KZA), ki je pravzaprav trenutno edino strokovno kompetentno telo, da takšne meje lahko postavi. Bi bilo pa potrebno doreči status KZA, ki edina, od vseh v letu 1995 ustanovljenih komisij, še deluje. Ker produktni standardi opredeljujejo samo proizvodnjo asfaltnih zmesi, je bila za vgrajevanje s strani ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije izdelana in s strani Ministrstva za infrastrukturo (Prej ministrstva za promet), dne 24.7.2009 izdana TSC 06.300/06.410 Smernica in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. V obravnavani smernici so opredeljeni pogoji za vgrajevanje asfaltnih zmesi, vključno s popisi del za projektiranje. V standardu SIST EN 13108 1:2006: Bitumenski beton (BB) imamo določena dva načina podajanja lastnosti bitumenskega betona: Prvi, izkustveni pristop, določa bitumenski beton na podlagi obstoječih receptur kombiniranih z zahtevami za sestavne materiale in z dodatnimi zahtevami, ki temeljijo na izvajanju preskusov povezanih z obnašanjem. Drugi, temeljni pristop (temeljne, funkcionalne, fundamentalne ali na pogoje uporabe orientirane specifikacije ali zahteve), določa bitumenski beton v smislu zahtev, temelječih na obnašanju in omejeno predpisano sestavo zmesi ter sestavne materiale, kar omogoča večjo prostost (svobodo) načrtovalcem in projektantom asfaltnih zmesi. Pri standardih za ostale asfaltne zmesi (SMA, MA in PA) standardi določajo in omogočajo samo izkustveni pristop, povezan z obnašanjem, saj zaradi manjše uporabe teh zmesi, še ni na voljo dovolj podatkov in rezultatov. V nadaljevanju na kratko opisujemo značilnosti enega in drugega postopka. 3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement) Uveljavljen, osnovni koncept projektiranja asfaltnih zmesi izhaja predvsem iz dolgoletnih preteklih izkušenj in temelji na teoriji votlin v asfaltni zmesi (plasti). Najbolj uveljavljen postopek 4
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC projektiranja asfaltne zmesi je postopek po Marshallu (po ameriškem inženirju Bruc u Marshall u), na osnovi katerega je postopek standardizirala ameriška vojska leta 1948), ki zajema 6 osnovnih korakov: Izbira kamnitega materiala Izbira veziva Priprava vzorcev Določitev stabilnosti in tečenja Izračun gostote in vsebnosti votlin Izbira optimalnega deleža veziva. Ministrstvo za promet je za pripravo recepture v Sloveniji leta 2001 izdala posebno tehnično specifikacijo za javne ceste TSC 06.730 Predhodna sestava asfaltne zmesi, kjer je postopek natančno opisan. 3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement) Vedno zahtevnejši pogoji uporabe prometne infrastrukture (asfaltnih cest, letališč, pristaniških platojev), ki so posledica naraščanja prometnih obremenitev in klimatskih sprememb (višje temperature, večja nihanja, nepredvidljive padavine,.), zahtevajo od načrtovalcev asfaltnih vozišč nove in moderne prijeme. Zaradi tega je bilo po letu 1990 razvitih veliko število različnih laboratorijskih metod, s katerimi simuliramo obremenitve v naravi. Poleg zahtev, temelječih na obnašanju, so se uveljavili tudi izrazi kot temeljne, funkcionalne, fundamentalne ali na pogoje uporabe orientirane specifikacije ali zahteve. Ni pomembno kako jih poimenujemo, pomembno je da dosežemo naslednji potreben korak v razvoju načrtovanja asfaltnih prometnih površin. 3.3 Poskusna polja na avtocestah V obdobju med 2009 in 2014 je bilo pri obnovah avtocest izvedenih več poskusnih polj, na katerih so se sočasno preverjale nove asfaltne zmesi in nove laboratorijske preskusne metode, ki sta jih vpeljala inštituta javni zavod ZAG in podjetje Igmat, d.d. Za obravnavano nalogo so nam bila posredovana poročila ZAG za preiskave: Togosti in določitve modula togosti po standardu SIST EN 12697 26:2012, Annex B (4PB PR, štiri točkovni upogib, prizmatični preskušanci) in Odpornosti proti utrujanju po standardu SIST EN 12697 24:2012, Annex D (4PB PR, štiri točkovni upogib, prizmatični preskušanci). Rezultate ostalih preskusov smo pridobili preko Poročila o poskusnih poljih izvedenih v sklopu sanacijskih del na AC omrežju (DRI št. 402 8/14 IF 082 1586 z dne 10.4.2014) in sicer: Preskusi odpornosti asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje WTT (Wheel Tracking Test) 5
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Preskusi asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje v obliki maksimalne deformacijske napetosti pri triosnem cikličnem tlačnem preskusu Odpornost asfaltnih zmesi proti razpokam pri nizkih temperaturah po standardu SIST EN 12697 27. Poskusna polja so prikazana v Razpredelnici 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 2013. V obravnavanem času so bili dinamični preskusi in meritve hrupa izvajani na asfaltnih zmeseh na treh poskusnih poljih Gabrk Sežana, Gabrk Divača (Kozina) in Šentilj Pesnica. Na odsekih Šempeter Vrtojba in Dramlje Celje so se izvedle samo meritve hrupa. Rezultati meritev so prikazani v tretjem poglavju. Razpredelnica 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 2013 Odsek AC poskusno polje Stacionaža l = Asfaltne zmesi Bitumen Agregat WTT Preskus Preskus Preskus Preskus od do PA SMA LN SMA %/V PMB 45/80 65 RmB 25/55 60 Zmesi kamnitih zrn Šempeter Vrtojba 4.050 4.780 730 SMA 11 + + 2009 0.000 1.950 1.950 PA 11 + + Žlindra tvorbe kolesnic pri nizkih temp. utrujanja Togosti (E) Dramlje Celje 1.700 5.760 4.060 SMA 11 2012 2.035 2.203 168 SMA LN11 Gabrk Sežana 0.000 7.982 SMA 11 2012 1.800 2.500 700 SMA LN11 + + + + + + + + + + + + + + + + Gabrk Divača (Kozina) 2013 1.500 1.970 470 PA 11 + + + + + + 1.970 2.420 450 SMA LN 8 0.00 6.420 6.420 SMA 11 + + + + + + + + + + + + Šentilj Pesnica 7.500 9.400 SMA 11 2013 7.860 9.400 1.540 SMA LN 8 + + + 9,5 + + + + + + 6
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC V razpredelnici 2 so prikazani odseki, na katerih je ZAG iz naslova poskusov na poskusnih poljih in odsekih, na katerih so se izvajale gradnje ali obnove, izvedel dinamične analize togosti in utrujanja. Rezultati so analizirani za asfaltne zmesi SMA, SMA LN in PA. Razpredelnica 2: Pregled poskusnih polj in odsekov obnov z izvedenimi dinamičnimi preskusi v obdobju 2011 2014 Poskusno polje /odsek Datum Togost ( E ) Togost ( E ) Togost ( E ) Utrujanje Obrabne in zaporne 10 Hz, 20 C 10 Hz, 0 C 10 Hz, 20 C 29 Hz, 20 C Vrsta asfaltne zmesi Vrsta bitumna MPa MPa Mpa µm / m OPOMBE AC Slivnica Draženci, B, P 131 19.9.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 5519 17252 29341 0 gradnja HC Koper Izola, P23 22.11.2011 SMA 8 PmB 45/80 65 A2 3567 12845 23569 0 gradnja AC Slivnica Draženci,B, P 165 28.9.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 5468 17722 29383 0 gradnja AC Slivnica Draženci,B, P 558 28.9.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 A1 4134 14531 26784 0 gradnja AC Slivnica Draženci,B, P 438 28.9.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 4460 16470 28249 0 gradnja AC Slivnica Draženci,B, P 520 22.11.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 3711 14574 27094 0 gradnja AC Slivnica Pesnica, P 490 16.12.2011 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 4175 16088 28090 0 gradnja AC Brezje Podtabor, P 537 6.4.2012 SMA 11 PmB 45/80 65 A2 5053 15669 28265 214 gradnja AC Pluska Ponikve, P 35 10.4.2012 SMA 8 PmB 45/80 65 A2 5096 16500 27376 0 gradnja AC Pluska Ponikve, P 333 11.4.2012 SMA 11 PmB 45/80 65 A2 4453 15467 27567 0 gradnja AC Šentilj Pesnica, P 320 11.4.2012 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 3747 15428 26688 0 gradnja AC Gabrk Sežana, km 2,350 8.10.2012 SMA 11 LN PmB 45/80 65 A2 2920 11314 19966 289 poskusno polje AC Gabrk Sežana, km 1,700 8.10.2012 SMA 11 PmB 45/80 65 A2 3828 14477 24700 326 poskusno polje AC Gabrk Kozina, P 26 18.11.2013 SMA 11 PmB 45/80 65 A2 3648 13615 23686 381 poskusno polje AC Gabrk Kozina, km 1,830 18.11.2013 SMA 8 LN PmB 45/80 65 A2 2101 8117 19013 450 poskusno polje AC Gabrk Kozina, km 1,5 18.11.2013 PA 11 og PmB 25/55 60 A1 1573 6967 14517 252 poskusno polje AC Šentilj Pesnica, km 9,144 20.3.2014 SMA 8 LN PmB 45/80 65 A1, A2 2884 10349 17483 266 poskusno polje AC Šentilj Pesnica, km 8,104 8.4.2014 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A2 3393 13457 23146 326 poskusno polje AC Šentilj Pesnica, km 8,064 6.5.2014 SMA 11 PmB 45/80 65 A1, A3 4095 16496 28797 301 poskusno polje V grafikonih 1 do 3 so prikazani rezultati preskusa togosti (elastičnega modula), ki ponazarja relativno obnašanje asfaltne plasti v vozišču. Ugotovimo lahko, da pri izvedenih poskusih tako na poskusnih poljih kot na odsekih v sklopu obnov, togost narašča z nižanjem temperature in s padanjem gostote asfaltne zmesi. Asfaltna zmes, ki ima večji delež prostih votlin ima tudi nižjo togost. Grafikon 1: Preskus togosti elastični modul pri 20 C 6000 Preskus togosti Elastični modul; 20 C Elastični modul (Mpa) 5000 4000 3000 2000 1000 0 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN LN Vrsta asfaltne zmesi PA 11 og SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 7
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Grafikon 2: Preskus togosti elastični modul pri 0 C Preskus togosti Elastični modul; 0 C Elastični modul (Mpa) 20000 18000 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN LN Vrsta asfaltne zmesi PA 11 og SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 Grafikon 3: Preskus togosti elastični modul pri 20 C 35000 30000 Preskus togosti Elastični modul; 20 C Elastični modul (Mpa) 25000 20000 15000 10000 5000 0 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN LN Vrsta asfaltne zmesi PA 11 og SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 Podobno se je pokazalo pri meritvi utrujanja (grafikon 4), ko so asfaltne zmesi z večjim deležem prostih votlin izkazale nekoliko nižji odpor proti štiri točkovnim obremenitvam, s katerimi obremenjujemo asfaltno plast in simuliramo prometno obremenitev. Navedeni preskusi potrjujejo splošno znana asfalterska pravila, da je bolj»votlava«asfaltna zmes bolj nosilna in odporna na plastično preoblikovanje, vendar tudi dolgoročno manj odporna na utrujanje in ima zato posledično praviloma tudi nižjo življenjsko dobo. 8
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Grafikon 4: Preskus utrujanja pri 20 C Utrujanje 4PB PR; 20 C 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN 252 PA 11 og SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 S preskusi pri nizkih temperaturah smo pričeli po letu 2000, ko smo na nekaterih odsekih vgrajene SMA ugotovili povečan obseg razpok. Prve preiskave so bile izvedene na TU Braunschweig (Nemčija) in na TU Wien (Avstrija), ki sta izvajali tovrstne preiskave predvsem v raziskovalne namene, po postopku, ki ga je razvij prof. dr. Wolfgang Arand. Kmalu za tem pa so te preiskave po zaslugi dr. Zdravka Ramljaka uvedli tudi v laboratoriju podjetja Ramtech (Hrvaška). Kljub temu, da je bil eden od glavnih razlogov za sistematično uvedbo teh preiskav v tem delu Evrope predvsem Slovenija, smo pri nas te preiskave uvedli šele po letu 2005, ko sta se oba inštituta (ZAG in Igmat) opremila s potrebno opremo. 9
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Razpredelnica 3: Pregled rezultatov preskusov asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah Zap. št. Izvajalec in asfaltna zmes Temperatura pri največji rezervi natezne napetosti [ C] Največja rezerva natezne napetosti [MPa] 1 CP LJ SMA 11 12,9 3,47 2 CMC SMA 11 PmB 45/80 65 A2 10,3 5,839 3 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80 65 A2 12,1 4,962 4 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80 65 A2 11,2 4,2 5 CGP Drnovo Primorje SMA 8 PmB 45/80 65 A2 11,1 5,84 6 CPM SMA 11 PmB 45/80 65 A1 11,8 5,24 7 TAP SMA 11 PmA 45/80 65 A1 11,6 5,33 8 CPK SMA 8 PmB 45/80 65 A2 10,4 4,99 9 TAP SMA 11 PmA 45/80 65 A1 11,8 5,51 10 SMA 11 2006 11,5 4,6594 11 SMA 11 2006 11,5 5,6238 12 SMA 11 2006 11,2 5,0123 13 SMA 11 2006 10,6 4,9537 14 SMA 11 2006 10,3 6,0722 15 SMA 11 2006 10,0 5,5147 16 SMA 11 Bitupol C 11,1 5,07 17 SMA 11 Zalaplast ll 11,4 4,48 18 SMA 11 Vilabit 65 15,1 3,89 19 CP LJ SMA 11 Vilabit 65 13,9 5,121 20 SCT SMA 11 Starfalt50 90 15,6 5,149 21 Strabag SMA 11 Vilabit 65 12,2 4,392 22 Primorje žlindra SMA11 Polyplast A1 13,9 6,21 23 SCT SMA 11 Vilabit 65 13,1 5,035 24 Primorje SMA 11 45/80 65 Polyplast A1 10,0 3,377 25 Strabag SMA 11 45/80 65 Starfalt 13,8 6,655 26 CPK SMA LN 11 45/80 65 Polyplast A1 3,3 2,796 27 CPK SMA LN 11 45/80 65 Starfalt 12,7 4,3 28 CPK SMA 11 45/80 65 Starfalt 13,1 5,594 29 Strabag SMA 11 45/80 65 14,7 6,26 30 CPG PA 11 og RmB 11,1 2,802 31 CPG SMA 8 lnpmb 11,7 3,926 32 CPG SMA 11 PmB 12,2 6,626 Preiskava pri nizkih temperaturah sestoji iz dveh preskusov in sicer z: Enoosnim nateznim preskusom (UTST) in Ohlajevalnim preskusom (TSRST) 10
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Grafikon 5: Rezultati preiskav pri nizkih temperaturah (vir: podatki inštitutov in zbirni prikaz DRI upravljanje investicij) Največja rezerva natezne napetosti (v MPa) in pripadajoča temperatura ( C) [MPa] 10,0 Največja rezerva natezne napetosti (MPa) graf zgoraj Temperatura pri največji rezervi natezne napetosti ( C) graf spodaj 5,0 0,0 5,0 10,0 15,0 6,7 5,8 5,8 6,1 6,2 5,0 5,2 5,3 5,5 5,6 5,5 5,6 6,3 6,6 5,0 5,0 4,7 5,0 5,1 5,1 5,1 5,0 4,2 4,5 4,4 4,3 3,9 3,9 3,5 3,4 2,8 2,8 3,3 10,3 10,4 10,3 10 10 11,2 11,1 12,1 11,8 11,6 11,8 11,5 11,5 11,2 10,6 11,1 11,4 11,1 11,7 12,2 12,2 12,9 12,7 13,1 13,1 13,9 13,9 13,8 14,7 15,1 15,6 [ C] 20,0 Končni rezultat obeh preskusov je razlika med značilnimi vrednostmi nateznih trdnosti in kriogenih napetosti, ki jo označimo kot rezerva natezne trdnosti. Ta rezerva natezne trdnosti določa posebno značilnost asfaltne zmesi, da poleg nateznih napetosti zaradi ohlajanja prenaša tudi natezne napetosti zaradi prometne obremenitve. Sposobnost, da hkrati najboljše prenaša tako kriogene kot natezne napetosti, je najbolj izražena tam, kjer doseže natezna trdnost največjo vrednost in je sočasno tudi dosežena najnižja temperatura. Iz grafikona 5 je razvidno, da asfaltne zmesi z večjim deležem prostih votlin (SMA LN) dosegajo nekoliko nižjo povprečno rezervo natezne napetosti. Izkušnje s temi preskusi v zadnjih več kot 10. letih dokazujejo, da mora asfaltna zmes za doseganje dobre odpornosti pri nizkih temperaturah dosegati vsaj 4,5 MPa rezerve natezne napetosti, ob čim nižji temperaturi (oranžna horizontalna premica v grafikonu 5). Izmed štirih (4) preiskanih asfaltnih zmesi (v grafikonu 5 označene z zeleno barvo) za znižanje hrupa (SMA LN) sta se dve temu kriteriju približali na okoli 90% (3,9 in 4,3 MPa), dve pa dosegata samo 60% zahtev (2,8 MPa). Ostal preskusi asfaltne zmesi SMA kažejo, da smo po slabih izkušnjah okoli leta 2000, obravnavano lastnost obvladali, saj praktično ni bilo več ugotovljenega rezultata, ki bi bil izpod 4,5 MPa rezerve natezne napetosti. Navedeno dejstvo je potrebno preveriti tudi na terenu, saj 11
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC je kot primer na posameznih krakih avtocestnega omrežja ugotovljen povečan obseg razpok (npr. Novo mesto Obrežje). 4 Pobude za spremembo tehnične regulative 4.1 Projektiranje asfaltne zmesi Pri projektiranju asfaltnih zmesi so v večini držav uveljavljene zahteve povezane z obnašanjem, manj pa se uporabljajo zahteve, temelječe na obnašanju. Nekatere države so že v velikem obsegu na najbolj obremenjenem omrežju prešle na fundamentalne zahteve, temelječe na obnašanju. Predvsem sta to filozofijo osvojili v Franciji in na Nizozemskem, ki jim sledijo tudi ostale države npr. Avstrija, ki nam je sorodna, saj imamo podobne klimatske zahteve, podobne prometne obremenitve in podoben pristop dojemanja in uveljavljanja asfalterske tehnologije. Vendar pa Avstrija za razliko od Francije in Nizozemske ta pristop uveljavlja samo v posebnih primerih. Takšen primer izvedbe fundamentalnih preiskav je npr. oddaja del po postopku javno zasebnega partnerstva, pri katerem izvajalec ponudi svoj koncept voziščne konstrukcije, s katerim uveljavlja prednosti glede na alternativne predloge, ki so lahko tudi cementnobetonska vozišča, ali konceptualno alternativna asfaltna. V teh primerih izvajalec kot koncesionar prevzame cesto tudi v upravljanje in vzdrževanje, zato je končna izbira vrste voziščne konstrukcije v veliki meri odvisna tudi od njegove izbire. Ključno je v kakšnem stanju bo voziščna konstrukcija ob predaji ceste naročniku. V opisanem ali podobnih primerih, ko izvajalci iščejo optimalno oziroma najboljšo kakovost, se v glavnem uporablja filozofija na uporabo orientiranih fundamentalnih preiskav. Takšen pristop je namreč tudi veliko bolj zahteven, zahteva neprimerno več časa, znanja in je posledično tudi veliko dražji. Zato v Avstriji običajno tega pristopa ne uporabljajo. Uporabljajo ga torej samo izjemoma v opisanem primeru. Čas bo pokazal kako bo z razvojem te metode v prihodnje. Avstrijska družba za raziskave Ceste Železnice Promet (Österreichische Forschungs gesellschaft Strasse Schiene Verkehr, v nadaljevanju: FSV) je 12. marca 2013 skupaj z zveznim Ministrstvom za promet, inovacije in tehnologije, z avtocestno družbo ASFINAG in vsemi 9. deželnimi upravami izdala dokument, ki omogoča na pogoje uporabe določene zahteve. Naslov izdanega dokumenta FSV glasi: Tehnični pogodbeni pogoji za material (Technical Contract Conditions for Materials), Zahteve za asfaltne zmesi na uporabo orientiran dodatek RVS 08.97.06 (Requirements on Bituminous Mixtures Performance Based Requirements) Pri nas smo se že pri pripravi nacionalnih dodatkov SIST 1038 1,5,6,7 v določeni meri naslonili na izdelane avstrijske standarde, zato bi kazalo naslednji korak izvesti tudi v tej smeri in se pripraviti za možnost implementacije tovrstnega sistema. Ocenjujemo, da je tehnična specifikacija RVS 08.97.06 lahko dober pripomoček za pripravo dokumenta za našo uporabo. Navedena tematika je bila obravnavana na 86. sestanku Komisije za asfalt, dne 3. septembra 2014 na DARS (Priloga 1 1). V razpravi članov komisije je bil izražen dvom ali smo v danem 12
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC trenutku v Sloveniji v stanju uvesti na pogoje uporabe orientirane laboratorijske preiskave za načrtovanje asfaltov in voziščnih konstrukcij. Navedeni pristop zahteva bistveno boljše poznavanje in obvladovanju tematike kot je to danes slučaj pri asfalterskih tehnologih. Iz branže je odšlo kar nekaj uveljavljenih posameznikov, novih pa še ni, oziroma se še niso strokovno dovolj usposobili. Naslednji razlog je v stroških za uveljavitev tega koncepta. Kdo je pripravljen kriti nastale stroške? Za širšo in splošno uporabo konceptov, ki temeljijo na uporabo orientiranih lastnosti, ta trenutek gotovo nismo pripravljeni. Soglasno mnenje članov KZA je bilo zato, da kaže s tem še nekoliko počakati. Ne glede na navedeno pa je po našem mnenju prav, da je dana možnost, da se alternativno v primeru zahtevnejših projektov uporabi tudi temeljni pristop. Oba na tem segmentu uveljavljena inštituta v Sloveniji (Igmat in ZAG) sta po našem mnenju ob posebnem prizadevanju v stanju pripraviti projekt asfaltnih zmesi po temeljnem pristopu. V takšnih primerih se je potrebno dogovoriti za izhodišča vrednotenja in primerjave z osnovnimi izkustvenimi preiskavami. Osnova za to lahko predstavlja obstoječi zgoraj omenjeni avstrijski RVS 08.97.06 (Requirements on Bituminous Mixtures Performance Based Requirements). Tako kot je to primer v nekaterih sosednjih državah bi moralo biti tudi pri nas dovoljeno, da izvajalci ponudijo alternativne koncepte, saj samo na ta način vzpodbujamo ustrezen razvoj novih konceptov asfaltnih zmesi in asfaltnih voziščnih konstrukcij. Žal se število oddaje projektov po postopkih javno zasebnega partnerstva (PPP) v Evropi v zadnjem času zmanjšalo, v Sloveniji pa nam po tem postopku ni uspelo realizirati nobene investicije. Morda bo Junkerjev program investicij ponovno vzpodbudil izvedbo PPP. Za naročnik DARS bi bilo najbolj realno, da bi vzpodbujal tovrstni razvoj pri zahtevnejših obnovitvenih delih tako, da bi zahteval alternativno preveritev asfaltnih voziščnih konstrukcij. Na ta način bi bila izvedba veliko manj tvegana, omogočen bi bil razvoj in prišli bi do boljših izhodišč za prihodnost in posledično boljših vozišč. Nastavki za takšne postopke so vzpostavljeni, saj je bilo na več poskusnih poljih v zadnjih letih izvedeno preverjanje dinamičnih lastnosti asfaltni zmesi (plasti). Je pa potrebno vzpostaviti regulativni okvir, na katerega se bo izvajalec lahko naslonil in na koncu je seveda potrebna volja, da se tudi kaj premakne. 4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov Veliko bolj kot na pogoje uporabe orientirane preiskave je industrija asfalta trenutno pripravljena na povečanje uporabe recikliranih in toplih asfaltov. Obe tehnologiji se v svetu intenzivno uveljavljata in tudi v Sloveniji imamo na temu področju že določene, celo bogate izkušnje. Rezkanec uporabljamo od konca 90. let, topli asfalti pa se poskusno uporabljajo v zadnjih šestih oziroma sedmih letih. Uporaba rezkanca v asfaltu je obveznost in dolžnost vseh, ki se kakor koli ukvarjajo z asfalterstvom. V dokumentih posameznih držav Evropske unije so navedbe, da so naročniki dolžni vzpodbujati ponovno uporabo asfaltnih zmesi. Navedeno je ena od tematik, ki terja posebno obravnavo in dogovor za naprej. Dejstvo je, da je v Sloveniji osem asfaltnih obratov usposobljenih za proizvodnjo asfaltnih zmesi z rezkancem, do največ 20%. Eno podjetje 13
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC namešča novi asfaltni obrat z vročim bobnom, posebej prirejenim za dodajanje rezkanca. Po tej tehnologiji je dodatek rezkanca lahko večji kot 50%. Združenje asfalterjev Slovenije je v letu 2014 izdalo poseben dokument»asfalt 100% ponovno uporabljiv gradbeni proizvod«, ki je bil izdelan kot prevod dokumenta EAPA. V sklopu naloge so predstavniki izvajalca in naročnika opravili tudi pogovor s predstavniki avstrijske družbe Asfinag, ki so potrdili uspešno uporabo te tehnologije na omrežju avstrijskih avtocest. Podrobnosti so razvidne iz Zabeležke razgovora pri Asfinag Dunaj, 26. maj 2015, priloga 5 4. 5 Matrika preiskav in predlog zmesi Matrika pogostosti preskusov notranje in zunanje kontrole kakovosti se je prvič izdelala na osnovi razprav na sestankih za kakovost pri izgradnji avtocest, ki je potekal redno mesečno na ZAG, Zavodu za gradbeništvo (obdobje 1995 1998). Obravnavani sestanki so se v nadaljevanju prestavili v prostore DARS, Družbe za avtoceste, skrbništvo nad izdelavo programa pa je prevzel DDC SKTR (danes DRI Tehnični sektor). Program se je vsakih nekaj let dopolnjeval, usklajevanje posameznih segmentov pa je potekalo preko posebej v letu 1995 in 1998 ustanovljenih strokovnih komisij, ki delujejo na osnovi sprejetega poslovnika DARS. Skrbništvo nad celotnim programom povprečne pogostosti asfalterskih in drugih del ima ves čas DRI Tehnični sektor, nadgrajevanje in optimiranje programa za asfalterska dela pa teče preko Komisije za asfalt. V prilogi 2 1 je prikazana matrika (Program) povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah, ki je veljala do decembra 2014 v prilogi 2 2 pa so prikazane preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev, ki se izvajajo pri gradnji in vzdrževanju avtocestnih vozišč. Do sedaj veljavni program je bil sicer večkrat noveliran, vendar so bile novelacije v zadnjem času izvedene brez ustreznega dogovora in soglasja strokovne javnosti. V ta namen je bila z naše strani pripravljena nova verzija programa 117 januar 2015 v prilogi 2 3. Preko programa preiskav se odraža veljavnost vsakokratne tehnične regulative (standardov, tehničnih specifikacij za javne ceste) in posebnih zahtev naročnika, zato je potrebno Program vseskozi spremljati in aktivno dopolnjevati. 6 Terminski plan aktivnosti Predlog dopolnjenega programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah je bil obravnavan na 87. in 88. sestankih KZA (Prilogi 1 2 in 1 3), dopolnjen in urejen z naše strani, posredovan Inženirju DRI, ki ga je že uspešno uporabil za pripravo najnovejšega razpisa za zunanjo kontrolo kakovosti pri obnovah avtocest v letu 2015. Komisija za asfalt je Program dokončno potrdila s sklepom 3/89 na 89. sestanku KZA, dne 7.5.2015 (Prilogi 1 4). 14
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja Razprava industrije in najbolj relevantnih strokovnjakov je pokazala, da situacija, v kateri smo se znašli po propadu številnih gradbenih podjetij, ki je povzročila odhod številnih strokovnjakov iz branže, ne omogoča sistematične uvedbe projektiranja asfaltnih zmesi na pogoje uporabe orientiranih preskusov. Prav tako je takšen pristop otežkočen zaradi izredno majhnega obsega aktivnosti na področju proizvodnje asfaltnih zmesi, ki se je znašla na zgodovinskem dnu v samostojni Sloveniji. Novi pristopi zahtevajo tudi dodatna sredstva, vlaganja v kadre, povečanje števila sodelavcev v laboratorijih in drugo. Trenutni trendi pri nas pa so žal še vedno obratni, ta del kadra se še vedno zmanjšuje, razvojnih in tehnoloških oddelkov v podjetij pa praktično ni več. Vodstva podjetij se ukvarjajo s povsem eksistenčnimi vprašanji, zato je potrebno dodatno vzpodbuditi naslednje razvojne korake v tej smeri. Edina možnost v danem trenutku je zato po našem mnenju uvedba tega pristopa na najzahtevnejših projektih v fazi predhodnih analiz kot priprave za realizacijo projekta in sistematičnega preverjanja v fazi izvajanja zunanje kontrole kakovosti. V tem kontekstu predlagamo naslednje: Zahteva do proizvajalcev v času razpisa, da dokažejo posamezne lastnosti asfaltnih zmesi (zahteva naročnika) Preverjanje doseženih in zahtevanih karakteristik s strani proizvajalcev (izvajalcev del) s strani izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Ocenjujemo, da je glede na stopnje prometnih obremenitev in predvidenih rasti v prihodnje, takšen pristop nujno potreben. Opisano uveljavitev na pogoje orientiranih preskusov je možno doseči s pripravo kriterijev, ki so pridobljeni iz rezultatov meritev in preskušanj v zadnjih letih, do izdelave domačih smernic pa se lahko začasno uporabi RVS08.97.06. Kriterije se lahko verificira preko KZA in s potrditvijo naročnika. Pred opisanem pa je potrebno urediti status Komisije za asfalt. 15
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC VIRI Slovenski standard SIST EN 13108 1:2006: Bitumenski beton (BB) Slovenski standard SIST EN 13108 5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) Slovenski standard SIST EN 13108 6: 2006: Liti asfalt (MA) Slovenski standard SIST EN 13108 7: 2006: Drenažni asfalt (PA) Slovenski standard SIST EN 13108 20: Bitumenske zmesi specifikacije materialov 20. del: Začetni preskus Slovenski standard SIST EN 13108 21: Bitumenske zmesi specifikacije materialov 21. del: Kontrola proizvodnje v obratu. Slovenski standard SIST 1038 1: 2008: Bitumenski beton Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 1 Slovenski standard SIST 1038 5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 5 Slovenski standard SIST 1038 6: 2008: Liti asfalt Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 6 Slovenski standard SIST 1038 7: 2008: Drenažni asfalt Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 13108 Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva Cestogradbeni bitumni, modificirani s polimeri Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 14023 Slovenski standard SIST EN 13108 8. 2006: Bitumenske zmesi Specifikacije materialov 8. del: ponovno uporabljen asfalt Slovenski standard SIST EN 12697,1 43 Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Gradiva KZA, Komisije za asfalt S strani DARS posredovana poročila ZAG 16
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC II. Cestogradbeni bitumni 1 Uvod Kljub temu, da je bitumen najstarejši gradbeni proizvod, ki so ga uporabljali že pred več tisoč leti p.n.š. je še vedno eden od pomembnejših. Znatni del voznih površin tako v Sloveniji kot po svetu je asfaltnih, osnovno vezivo asfaltnih plasti pa je še vedno bitumen. Kljub številnim z raznimi dodatki modificiranih bitumnov in tudi velikega obsega uporabe naravnih bitumnov zaseda še vedno pretežni delež uporabe cestogradbeni bitumen. Pridobivamo ga z destilacijo surove nafte in/ali mešanjem (blendiranjem) predhodno z oksidiranjem otrjenega destiliranega bitumna. Od vseh znanih okoli 1.300 vrst surove nafte je samo 10 % uporabne za proizvodnjo bitumna. V EU 28 se letno proizvede okoli 20 mio ton bitumna, od katerega je 10 do 20 % modificiranega. Naravnega bitumna (asfalta) je bilo na trgu EU 28 v zadnjem letu okoli 1.9 mio ton. V Sloveniji bitumna ne proizvajamo, zato smo ga v celoti prisiljeni uvažati. Ker naftni koncerni preostanek nafte, ki je primeren za destilacijo in pridobivanje bitumna (bitumen predstavlja 3 4 % produktov rafinerij), lahko uporabijo tudi v druge namene in ker lahko s preostalimi produkti velikokrat tudi bolje in več zaslužijo, se je v zadnjih desetih letih cena bitumna nekajkrat povečala in predstavlja vedno večji delež pri proizvodnji asfaltnih zmesi. Navedeno je tudi posledica dejstva, da se je proizvodnja bitumna koncentrira v manjšemu številu rafinerij, s čimer se povečujejo transportne razdalje in otežuje dostopnost proizvoda za kupce. V EU 28 je skupaj 115 rafinerij, 74 jih še proizvaja bitumen. Od bližnjih rafinerij so bile v zadnjem času zaprte rafinerije Rijeka, na Hrvaškem in Mantova, ter Porto Margera v Italiji. V Slovenijo bitumen uvažamo predvsem iz Avstrije, Madžarske in Italije, občasno pa tudi iz Hrvaške, Srbije in BiH, v preteklosti pa tudi iz Nemčije. Iz slednje ponovno kažejo zanimanje za izvoz PmB bitumnov v Slovenijo, kar bi bilo za naš trg zelo dobrodošlo. V letu 2014 je bilo po zbranih podatkih ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije vgrajenega nekaj nad 66.000 ton bitumna, delež polimernega bitumna je bil 10 % Od kakovosti bitumnov je v veliki (največji) meri odvisna kakovost asfaltnih površin. Navedeno je poznano tako iz literature, kot iz prakse, ki jo na temu segmentu v Sloveniji imamo. V obdobju po letu 2000 smo imeli, kot je že bilo opisano v poglavju I, velike težave s pojavom razpok na asfaltnih plasteh drobirja z bitumenskim mastiksom. V reševanje so bili vključeni razpoložljivi domači strokovnjaki, okrepljeni z nekaterimi eksperti iz sosednjih držav (dr. Zdravko Ramljak, iz Hrvaške, Lothar Druschner, univ. dipl. inž. iz Nemčije). Opravljene so bile tudi številne laboratorijske analize v inštitutih na Tehnični univerzi Dunaj (prof. dr. Blab), na Tehnični univerzi Braunschweig (prof. dr. Leutner) in v Zagrebu pri inštitutu Ramtech (dr. Ramljak). Problematiki je strokovnjakom uspelo priti do dna predvsem z izvedbo nizkotemperaturnih (enoosni natezni preskus (UTST) in ohlajevalnih preskusov (TSRST)). Na osnovi pridobljenih rezultatov so bili oblikovani pomembni zaključki, ki so bili implementirani v prihodnje delo. Preko mednarodnega sodelovanje so bile pridobljene dragocene izkušnje in znanje, ki je omogočilo nabavo zahtevne laboratorijske opreme za izvedbo dinamičnih preskusov asfaltnih zmesi. Oba že prej omenjena inštituta sta se postopoma opremila z moderno laboratorijsko 17
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC opremo za preverjanje asfaltne zmesi proti utrujanju (2, 3 ali 4 točkovni upogib in indirektni natezni preskus), za preskus določanja togosti in z zgoraj opisanimi preskusi določitve odpornosti asfaltnih zmesi na nizke temperature. Obravnavana oprema, ki je tudi zelo draga, je zahtevna tako za rokovanje kot vzdrževanje in zahteva posebej usposobljeno in tudi motivirano osebje. Šele na teh osnovah je možno pričeti z izvedbo preskusov in si pridobiti ustrezno banko podatkov, ki je osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za uporabo. Obravnavane metode sta inštituta osvojila, zato je bilo možno na nekaterih poskusnih poljih na avtocestah, ki so bila izdelana pri obnovah, opraviti razmeroma veliko število opisanih preskusov in si pridobiti določeno banko podatkov. Ker sta oba inštituta večkrat po navodilu naročnika in inženirja sočasno izvajala preskuse, so bile izvedene analize tudi njuna neposredna medsebojna primerjava. Ti rezultati so dobra osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za asfaltne zmesi/plasti in uporabljene bitumne v prihodnje. Smer razvoja tehnične regulative gre vedno bolj v dinamično preverjanje asfaltnih zmesi v kombinaciji z različnimi tipi bitumnov. Ločevanje na vhodne materiale (Bitumen, zmesi zrn, kamena moka in dodatki) in asfaltne zmesi daje manj verodostojne rezultate pri napovedovanju obnašanja asfaltnih zmesi. Zato tudi kakovost bitumnov opisujemo tudi v kombinaciji z asfaltnimi zmesmi. 2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti Na avtocestah se uporabljajo tako cestogradbeni kot s polimeri modificirani bitumni. V preteklosti (1996 do nekje 2000) smo veliko uporabljali tudi naravni bitumen (Unitaite ali Gilsonite), ki se je, kljub nesporni kakovosti zaradi tehnoloških težav pri vmešavanju, prenehal uporabljati. Polimerne bitumne uporabljamo v obrabnih, obrabno zapornih in veznih plasteh, cestogradbene pa v nosilnih plasteh in obrabno zapornih plasteh na odstavnih pasovih in deviacijah. Za bitumne so bili preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in uvedeni naslednji standardi: Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva Specifikacije za cestogradbene bitumne Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva Okvirna specifikacija za bitumne, modificirane s polimeri Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva Cestogradbeni bitumni, modificirani s polimeri Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 14023. Za preveritev stanja v Sloveniji je DARS naročila strokovni nalogi za preveritev cestogradbenih in polimernih pri ZAG, Zavodu za gradbeništvo. Pri nalogi na temo cestogradbenih bitumnov je sodeloval Igmat, v razgovore in pripravo zaključkov pa je bil vključen tudi predstavnik Sloman a. Opravljenih je bilo več koordinacijskih razgovorov, izveden strokovni posvet na temo cestogradbenih bitumnov v letu 2014 in pripravljeni zaključki posveta kot sledi. V letu 2015 so bili na srečanju ZAS predstavljeni tudi rezultati polimernih bitumnov. Rezultati slednjih so bili 18
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC zelo dobri, vendar je ZAG uspel pridobiti vzorce samo dveh proizvajalcev PmB in enega bitumna z gumo. Navedeno je posledica padca proizvodnje asfalta in pomanjkljivega zanimanja proizvajalecev za prisotnost na našem trgu. V nadaljevanju opisujemo izsledke analize za cestogradbene bitumne. V zadnjih letih ugotavljamo velike spremembe lastnosti bitumenskih veziv po zaključenem procesu proizvodnje, vgrajevanja in uporabe asfaltnih zmesi. Navedeno se dogaja kljub temu, da praviloma vsa bitumenska veziva pred uporabo izkazujejo zahtevane in s produktnim standardom SIST EN 12591 predpisane karakteristike. Spremembe bitumnov v vgrajeni asfaltni zmesi, ki se odražajo predvsem v hitrem staranju, vodijo do krajšega časa uporabnosti oziroma hitrejšega propada (razpokanost, razgradnja, ) asfaltnih plasti. Navedene trende ugotavljajo v vseh primerljivih državah (npr. Avstrija, Nemčija, Madžarska in druge), zato je industrija asfalta v Evropi pričela z aktivnostmi, s katerimi bi z dodatnimi zahtevami dosegli spremembo omenjenega standarda. V navedeni proces smo se preko ZAS in EAPA vključili tudi v Sloveniji. Da bi ugotovili kakovost na našem trgu navzočih bitumnov in predvsem obseg in velikost opisanega pojava, je bila izvedena obsežna raziskava lastnosti na slovenskem trgu prisotnih bitumnov B 50/70, ki jo je financirala DARS, Družba za AC v RS, izvedla pa sta jo inštituta Zavod za gradbeništvo (ZAG) in IGMAT, Inštitut za gradbene materiale, d.d. Prvič v Sloveniji so bili vzorci bitumna dolgotrajno starani v laboratoriju. Sočasno so bile izvedene novejše laboratorijske preiskave za določitev odpornosti bitumnov pri različnih temperaturah oziroma v različnih pogojih uporabe. Vse preiskave so bile izvedene na vhodnih (originalnih) in na kratkotrajno ter dolgotrajno staranih vzorcih bitumna. S kratkotrajnim staranjem opisujemo proces proizvodnje in vgrajevanja, z dolgotrajnim staranjem pa proces uporabe asfaltne plasti. Navedene laboratorijske metode so v Evropi sicer že standardizirane, vendar so rezultati samo informativne narave in ne predstavljajo zahtev v produktnih standardih. Za navedene zahteve bo v Evropi zelo težko pridobiti soglasje, saj takim zahtevam zelo nasprotuje bitumenska industrija. V skrajnem slučaju bodo morali oblikovati dodatne zahteve naročniki, oziroma bodo posebne zahteve do dobaviteljev postavili proizvajalci in vgrajevalci asfaltnih zmesi, ki želijo, da vgrajene asfaltne zmesi dosežejo pričakovano življenjsko dobo. Opisano ne velja oziroma velja v manjši meri tudi za s polimeri modificirane bitumne, kar je pokazala tudi izvedena preiskava. Na strokovnem posvetu na obravnavano temo v Poslovni hiši Unija se je maja 2014 zbralo več kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Avstrije (OMV) in Madžarske (MOL). ZAKLJUČKI strokovnega srečanja na temo kakovosti bitumnov, so podani v obliki odgovorov, ki so bili postavljeni na zastavljena vprašanja. 2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po spremembah produktnega standarda)? Preiskave vseh odvzetih vzorcev bitumna kažejo, da je kakovost vhodnih (originalnih) bitumnov na slovenskem trgu praviloma v mejah zahtev standarda (SIST EN 12591:2009). Pri ekstrahiranih 19
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC bitumnih pa so bila po letu 2009 ugotovljena večja nihanja posameznih kakovostnih karakteristik. V letu 2013 je bilo odvzetih osem vzorcev bitumna proizvajalcev IES Mantova, Niš (Pančevo), Alma Petroli Ravena, Bosanski brod, MOL (Zalaegerszeg) ter Alma Petroli Ravenna in OMV Schwechat (vzorčeno dvakrat). Kakovost preiskanih osmih vzorcev bitumna, je bila v mejah zahtev tega standarda. Ugotavljamo pa, da je kakovost preiskanih bitumnov glede na vir dobavitelja, različna. Kakovosti bitumnov po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju žal ne moremo primerjati s stanjem pred letom 2009. Takrat se dolgotrajno staranje ni izvajalo, novejša metoda kratkotrajnega staranja pa ni primerljiva s prejšnjo. 2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti? Glede na osnovne karakteristike, ki so zahtevane s SIST EN 12591:2009, je kakovost dobavljenih bitumnov med seboj primerljiva, saj je vseh osem preiskanih bitumnov tipa B50/70 izpolnjevalo zahteve standarda. Po kratkotrajnem staranju so se pokazale razlike v karakteristikah. Preiskave po dolgotrajnem staranju pa kažejo pomembne razlike med obravnavanimi bitumni in posledično njihov namen uporabe. 2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja? Od šestih virov sta bila dva vira preiskana dvakrat (Ravenna in MOL). Po en vzorec vsakega vira je bil odvzet maja 2013, drugo vzorčenje je bilo decembra 2013. Na podlagi preiskav teh štirih vzorcev ugotavljamo, da so bile karakteristike bitumna posameznega vira, ki je bil vzorčen decembra, podobne lastnostim vzorca odvzetega maja 2013. Vzorce iz preostalih štirih virov smo odvzeli samo enkrat, zato homogenost virov v teh primerih nismo mogli preverjati. 2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? Izvedene standardizirane preiskave vhodnih in staranih bitumnov so dale primerljive in ponovljive rezultate. Celovito smo preiskali osem bitumnov B50/70 in dobljeni rezultati se nanašajo le na te vzorce. Ugotovljeno je bilo, da laboratorijsko dolgotrajno staranje ne vpliva na karakteristike vseh bitumnov enako. Z osnovnimi preiskavami (PK, penetracija, Fraass) je potrjeno, da bitumen zelo otrdi. Posamezne vrednosti parametrov teh preiskav po dolgotrajnem staranju so : Fraass temperatura se je zvišala glede na vhodni bitumen za 3 o C do 10 o C PK zmehčišče se je zvišalo za +12 o C do 25 o C 20
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Penetracija se je zmanjšala na 30% do 42% začetne vrednosti Osnovne preiskave dolgotrajno staranih bitumnov ne dajo dobrih podatkov o temperaturnem območju uporabe asfaltne zmesi v času eksploatacije. 2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? Znamo, vendar je treba dobljene rezultate preiskav dolgotrajno staranih bitumnov B50/70 obravnavati previdno. Nabor podatkov je omejen (samo osem vzorcev). Nimamo še povezave med laboratorijsko ugotovljenimi karakteristikami bitumnov in dejanskim obnašanjem asfalta v letih eksploatacije. Na dolgotrajno obnašanje vgrajene asfaltne zmesi vplivajo tudi drugi dejavniki (sama proizvodnja asfalta in vgradnja). Za ugotavljanje teh karakteristik smo izvedli tudi novejši standardizirani preiskavi 'Ugotavljanje upogibne togosti reometer z nosilcem, obremenjenim na upogib' (BBR) in 'Ugotavljanje kompleksnega strižnega modula in faznega kota dinamični strižni reometer' (DSR). Rezultate smo vrednotili z zahtevami za bitumne v standardu AASHTO 320 10 Performance Graded Asphalt Binder). Ta standard razvršča bitumne glede na temperaturno območje uporabe povprečna 7 dnevna maksimalna do minimalna projektna temperatura (način določitve karakterističnih temperatur je podan v ameriških standardih). Glede na zahteve tega standard so bili nekateri bitumni B50/70 primerni za temperaturno območje 22 o C do +64 o C, nekateri pa za manjše temperaturno območje (en vzorec le od 16 o C do +58 o C). Laboratorijsko staranje pokaže pomembne razlike v temperaturnem območju uporabe bitumnov. Osnovne preiskave vhodnih in tudi staranih bitumnov tega ne pokažejo. 2.6 Povzetek Glede na spremenjene klimatske spremembe (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let), velike prometne obremenitve, ki so v porastu, nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode, pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter revizije EN standardov, ki bodo zaključene v letu 2015, se v Združenju asfalterjev Slovenije ugotavlja predvsem naslednje: Razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim pogojem uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali nacionalnega dodatka k EN standardu. ZAS meni, da je za posamezne kategorije cest smiselno podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov. 21
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj učinkovite kontrole kakovosti Podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa B70/100 ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru. S polimeri modificirani bitumni so za DARS izjemnega pomena, saj se v obeh zgornjih asfaltnih plasteh na celotnem avtocestnem omrežju uporablja tovrstne bitumne. Zaradi konkurenčnega boja so na našem trgu v glavnem prisotni samo še trije proizvajalci bitumna. Sočasno se velike spremembe obetajo tudi na regulatorni vsebini, saj se pričakuje revizijo evropskega standarda. Dejstvo je, da podobno kot s cestogradbenim bitumnom tudi s polimernim bitumnom industrija asfalta ni povsem zadovoljna. V zvezi z zgornjo pobudo je bil na ZAG, dne 17. septembra 2014 organiziran poseben sestanek, kjer je bila obravnavana problematika kakovosti asfalta pri gradnji avtocest, s poudarkom na s polimeri modificiranih bitumnih. Uveljavljajo se nove laboratorijske preiskave (BBR, DSR, MSCRT), pri čemer še niso dokončno opredeljene zahteve. V letu 2015 ali 2016 se pričakuje tudi uveljavitev novih zahtev za standard SIST EN 14023, s katerimi bi boljše opisovali zahteve za polimerne bitumne. ZAG se je v zadnjih letih opremil z ustrezno laboratorijsko opremo. Prav tako ZAG ugotavlja nelogičnost zahteve v slovenskem standardu za polimerni bitumen SIST 1035:2008 pri preskusu»force Ductility«. 3 Pobude za spremembo tehnične regulative Slovenija se je preko ZAS priključila pobudi evropskega asfalterskega združenja EAPA, ki bdi nad dogajanjem evropskega inštituta za standardizacijo CEN (Draft zapisnika sestankov med EAPA in Eurobitume (priloga 4 1), vključno z razpredelnicami novih kriterijev (priloga 4 2)). Na osnovi dogovorov skupnih sestankov evropskih inštitucij so se začele uveljavljati spremembe evropskih standardov za bitumne. Slovenija je svoje stališče v obliki dopisa predhodno že posredovala na EAPA. 4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo Določena je pogostost notranje in zunanje kontrole kakovosti, pri čemer se je dobra praksa stalne notranje kontrole na asfaltnih obratih v zadnjem času opustila. O navedenem je potrebno odpreti diskusijo in ugotoviti smotrnost ponovne takšne zahteve. 5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov Postopek bo v veliki ali izključni meri odvisen od novega standarda za cestogradbeni bitumen. Ker smo v Sloveniji povsem odvisni od redkih proizvajalcev (dobaviteljev) bitumna, se moramo na navedeno situacijo ustrezno odzvati in prilagoditi. 22
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 6 Terminski in finančni plan aktivnosti Bo izdelan, ko bo znana izdaja novih standardov (priloga 4 2 zapisnik sestanka EAPA in Eurobitume). 7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi Učinke uporabe optimalnih bitumnov merimo skozi stanje vozišč in voziščnih konstrukcij. Kakovost vsake gradnje ali obnove na voziščni konstrukciji je spremljana v času izvedbe (kontrola s strani izvajalca samega, kontrola nadzornega inženirja in kontrola ter preverjanje s strani posebej izbrane zunanje kontrole kakovosti), pri čemer je z garancijo, ki jo daje gradbeni izvajalec, zagotovljeno obvladovanje kakovosti tudi skozi daljše obdobje, ki je praviloma pet (5) let. V tem obdobju se lahko pojavijo tudi skrite napake. In oboje se pred iztekom garancijske dobe tudi odpravi. Za vse voziščne površine, ki so ob izteku 5 letne garancijske dobe brez poškodb pa velja pravilo, da bo takšno stanje veljalo tudi do samega konca življenjske dobe asfaltne voziščne konstrukcije, ki je brez ukrepov okoli 15 let. Poleg navedenega je na DARS u zelo uspešno vpeljan tudi sistem gospodarjenja z vozišči PMS Pavement Management System, preko katerega z rednimi pregledi in ocenami po MSI (modificirani švicarski indeks) ter meritvami karakteristik voznih površin (ravnost, torne lastnosti, ) ugotavljamo in spremljamo kakovost voziščnih konstrukcij in voznih površin. 8 Zaključki Preveritev kakovosti cestogradbenih bitumnov na našem trgu je pokazala, da vsi preverjeni bitumni ustrezajo zahtevam iz veljavnih standardov. Razlike v kakovosti se pokažejo šele pri dolgotrajnem staranja, ki simulira obnašanje asfaltnih plasti v njegovi življenjski dobi. Navedene ugotovitve kažejo prihodnji razvoj preverjanja asfaltnih zmesi in voziščnih konstrukcij. Cilj naročnikov in izvajalcev je, da gradimo asfaltne voziščne konstrukcije, ki bodo brez poškodb dosegle pričakovane življenjske dobe. In temu se morajo prilagoditi vsi sodelujoči, od dobaviteljev ter ostalih akterjev. Za obligatorne zahteve iz tega naslova čas še ni dozorel. Bitumenska industrija trenutno še ne kaže razumevanja za posredovanje verodostojnih podatkov, ki bi bili obvezujoči. Je pa dosežen pozitivni korak v smeri objavljanja rezultatov laboratorijskih preskusov s strani proizvajalcev bitumnov. Na tej osnovi je potrebno graditi za naprej. Naročniki bitumna se morajo v prvem koraku usposobiti za ocenjevanje rezultatov preiskav, ki bodo na voljo ob posamezni pošiljki bitumna. In proizvajalci asfalta, ki kupujejo bitumen, bodo odločili ali je kakovost bitumna za njih ustrezna ali ne. Enako se upravičeno pričakuje tudi od nadzornih inženirjev, ki bi se morali prav tako usposobiti za ocenjevanje kakovosti bitumnov in posledično asfaltov. V naslednjem koraku pa lahko pričakujemo bolj zavezujoče zahteve za vse sodelujoče. Za DARS je najpomembnejša uporaba s polimeri modificiranih bitumnov, saj se ta tip veziva uporablja tako v vezni kot obrabni asfaltni plasti tako na voznih kot prehitevalnih pasovih. Kakovost teh bitumnov je bila preverjena v letu 2015, kljub majhnemu številu vzorcev (skupaj 3) so bili ugotovljeni dobri rezultati obnašanja v procesu dolgotrajnega staranja. Na osnovi stanja v evropski industriji bitumna, izkušenj pridobljenih v zadnjih letih in izdelanih analizah za cestogradbene in s polimeri modificirane bitumne (PmB) je za naročnika DARS najvarnejša uporaba PmB. Cena teh bitumnov ni več bistveno višja od cestogradbenih 23
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC bitumnov, zato je smiselno slediti usmeritvi, ki jo uporabljajo tudi v Avstriji, da v vseh plasteh na avtocestah uporabljajo izključno PmB. Opozarjamo tudi na uporabo rezkanca v asfaltu, kar je treba vzpodbujati, vendar ob uporabi mehkejših tipov bitumna (npr. B 160 220). VIRI Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva Specifikacije za cestogradbene bitumne Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva Okvirna specifikacija za bitumne, modificirane s polimeri Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva Cestogradbeni bitumni, modificirani s polimeri Zahteve Pravila za uporabo SIST EN 14023. Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Bitumen, Zagotavljanje kakovosti izvedba osnovnih preskusov, ARBIT, 4/11 Bitumen, Enostaven in kompleksen, ARBIT, 2/12 Bitumen, Dinamični strižni reometer, ARBIT, 1/13 Bitumen, Lastnosti pri nizkih temperaturah, ARBIT, 2/13 Gradiva KZA, Komisije za asfalt s strani DARS posredovana poročila ZAG 24
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC III Manj hrupni asfalti 1 Uvod Na osnovi ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu prometa na zdravje ljudi in stroške varstva je pomembno naslednje: Hrup prometa ima lahko različne škodljive učinke na zdravje ljudi, je najbolj razširjen in zelo moteč: povzroča napetosti in včasih tudi usodne bolezni. Zato ga je treba obravnavati enako resno kot druge načine onesnaževanja okolja, še posebno, ker vzporedno z naraščanjem prometa trenutno narašča tudi hrup. Že leta 2000 je bilo več kot 44 % prebivalcev v takratni EU trajno izpostavljenih hrupu prometa nad 55 db, tj. hrupu, ki je potencialno nevaren za zdravje. Učinek hrupa prometa na njihovo zdravje občutijo milijoni ljudi, številni kot vznemirjenje, nekateri pa tudi kot zelo resne motnje. Strokovna preveritev stanja je pokazala, da je zaradi hrupa prometa vsako leto veliko ljudi zelo prizadetih utrpijo srčno žilne bolezni (v EU nad 245.000), približno 20 % (skoraj 50.000) jih utrpi srčni napad in prezgodaj umre. Slabšanje zdravja ljudi zaradi učinkov hrupa cestnega prometa se bo nekaj časa še nadaljevalo, nasprotno pa se varnost prometa zaradi uveljavljenih ukrepov izboljšuje. Vplivi hrupa prometa na zdravje (motnje spanca in splošnega počutja, povišan krvni tlak) niso enakomerni: bolj ranljivi so otroci ter starejši in bolni ljudje. Stroški za varstvo zdravja, neposredno povezani s prekomernim hrupom cestnega prometa, so zelo veliki: v EU znašajo približno 40 milijard evrov na leto (0,4 % celotnega bruto družbenega proizvoda). Pretežni del teh stroškov povzročajo osebna in tovorna vozila. Poznane oziroma že uveljavljene možnosti za zmanjšanje hrupa cestnega prometa so predvsem naslednje: Da bi bila problematika hrupa ublažena, mora biti deležna večjega upoštevanja v politiki. Mejne vrednosti emisij hrupa vozil že od leta 1995 niso bile spremenjene, četudi so tehnologije medtem napredovale. Zmanjšanje hrupa je treba zagotoviti najprej na izvoru, tj. v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike aerodinamike). Uspešni ukrepi za zmanjšanje hrupa so tudi omejitve hitrosti vozil, predvsem v za hrup občutljivejših območjih, in omejitve vožnje, tudi z lokalnimi zaporami za promet z motornimi vozili. Za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje so uveljavljene in uspešne izvedbe zaščitnih ograj in/ali zvočna zaščita objektov oziroma aktivna in pasivna zaščita pred hrupom. Najbolj učinkovito zmanjšanje hrupa cestnega prometa dosežemo z ustreznimi obrabnimi plastmi na voziščih. 2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih zmesi in plasti se pokažejo skozi daljše obdobje. DARS je s sodelujočimi kot so Inženirji, inštituti, gradbenimi izvajalci, projektanti že v preteklosti vlagal velike napore v kar se da največjo zaščito prebivalstva pred hrupom. Zaščita pred hrupom, ki se izvaja je raznovrstna in zajema predvsem: 25
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Pasivno zaščita z zamenjavo stavbnega pohištva z novejšim Postavitev protihrupnih ograj in Ukrepi na voziščih vgradnja manj hrupnih asfaltnih površin. Lahko rečemo, da je zdaleč največja aktivnost na postavljanju protihrupnih ograj. Na avtocestah je bilo že v preteklosti postavljenih preko 60.000 m protihrupnih ograj, trenutno pa se jih postavlja dodatnih več deset tisoč metrov, saj poteka okoli 40 mio EUR vreden kohezijski projekt postavitev dodatnih konstrukcij zaščite proti hrupu, ki je v zaključni fazi. Žal na področju vgradnje manj hrupnih voznih površin, ki so najboljši možni način zmanjšanja hrupa na izvoru (skupaj z boljšimi pnevmatikami in znižanja hrupa pogona vozil) ni bilo narejenega dovolj. Razlogov za slednje je več, eden od pomembnejših pa izvira iz afer kot posledice raznih pomanjkljivosti (npr. drsnost v Trojanskih predorih), na osnovi katerih se je razvoj v veliki meri upočasnil ali celo ustavil. V preteklosti je bilo kar nekaj večjih odsekov, na katerih je bila s strani soglasodajalcev postavljena zahteva po manj hrupnih voziščih. To je bilo npr. na avtocestnih odsekih Arja vas Vransko in Slivnica Draženci. 2.1 Opis AC Arja vas Vransko Zahteva soglasodajalcev je bila uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi. Na osnovi analize DDC je bila predlagana uporaba SMA 8s, ki se je vgradila in se pozneje tudi uveljavila na avtocestnem programu. Tako po letu 1998 uporabljamo to asfaltno zmes kot standardno. Splošna ocena, ki je upoštevana tudi v izračunih je, da SMA glede na klasično asfaltno zmes bitumenskega betona znižuje hrupno obremenjenost za 2 db (A). 2.2 Opis AC Slivnica Draženci V projektni dokumentaciji je bila določena asfaltna zmes drenažnega asfalta PA 11s (priloga 3 1 predlog DDC). Odsek se je gradil kmalu po težavah v Trojanah. Naročnik DARS je postavil vprašanje v zvezi z zimsko službo in ker ni bilo prepričljivih odgovorov, je dal obrabno plast preprojektirati v SMA 11. s tem je bila zamujena edinstvena priložnost, da na celotnem odseku podravske avtoceste Maribor Gruškovje izvedemo manj hrupno vozno površino. 3 Pobude za spremembo tehnične regulative V sestavi Tehničnega odbora TO 06 Voziščne konstrukcije na MP DRSC je bil izdan osnutek Tehnične specifikacije TSC06.418:2010, ki ga je pripravila Komisija za asfalt. V predlagani tehnični specifikaciji so dane usmeritve za izvedbo naslednjih asfaltnih zmesi (plasti) za znižanje hrupa: Gumirana asfaltna zmes Drobir z bitumenskim mastiksom SMA 8 in SMA 11, LN in Drenažni asfalt PA 8 in PA 11 26
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Žal je delo v TO 06 zastalo, tako kot v ostalih strokovnih odborih in TSC je ostala na nivoju delovnega osnutka. 4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi Velja povsem običajna matrika povprečne pogostosti notranje in zunanje kontrole kakovosti priloga, saj meritev hrupa še nimamo uvedenih v našo prakso. 5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj 5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji Rezultati meritev hrupa na v Sloveniji izvedenih poskusnih poljih so se izvedli po metodi SPB. Zbrali smo rezultate meritev, ki so nam bile na voljo in so prikazane v tem poročilu. Izvedena so bila naslednja poskusna polja na naslednjih odsekih: HC Koper Izola AC Šentilj Pesnica HC Šempeter Vrtojba AC Dramlje Celje AC Gabrk Sežana Ugotovimo lahko, da so trije odseki na primorskem in dva na štajerskem, kar je posledica truda, ki so ga v to vložili gradbeni izvajalci na teh področjih. Žal na drugem kraku avtocestnega križa teh prizadevanj ni bilo zaznati. Izvedena poskusna polja na avtocestah so bila prvenstveno namenjena preveritvi rezultatov, ki so dostopni preko tuje literature in preveriti usposobljenost izvajalcev in inštitutov ter preko izvajanja del in vseh razpoložljivih standardnih in nestandardnih (predvsem dinamičnih) preskusov asfaltnih zmesi in lastnosti voznih površin pridobiti ustrezne izkušnje. Za poskusna polja ni predvideno sistematično spremljanje in vrednotenje in ga tudi ni možno izvesti iz naslednjih razlogov: Neredna pogostost in raznoliki pogoji izvedbe vseh vrst meritev Različni izvajalci Različne dolžine odsekov izvedenih poskusnih polj Različni časovni termini in pogoji ob izvedbi poskusnih polj. Ne glede na navedeno pa smo z izvedenimi poskusnimi polji pridobili neprecenljive izkušnje, ki jih bo možno aplicirati v prakso. Poskusna polja bodo služila pri dokončanju osnutka tehnične specifikacije za to področje, omogočila bo lažjo določitev mej za izvedbo laboratorijskih preiskav togosti, utrujanja in preskusov pri nizkih temperaturah, izvajalcem je olajšano projektiranje asfaltnih zmesi za znižanje hrupa, vsi udeleženi v procesu so dobili dodatna znanja in izkušnje. V razpredelnici 4 in na grafikonih 6 do 8 so prikazani rezultati meritev hrupa po metodi SPBI na poskusnih poljih na avtocestah. Iz rezultatov meritev lahko ugotovimo predvsem naslednje: Med različnimi asfaltnimi zmesmi so ugotovljene pomembne razlike pri meritvah hrupa Na osnovi preverjenih asfaltnih zmesi ugotavljamo 3 nivoje obremenjenosti s hrupom kot sledi: 27
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Najbolj ugodne rezultate dosega asfaltna zmes drenažnega asfalta Asfaltne zmes SMA je manj ugodna Asfaltna zmes SMA LN kot kombinacija zgoraj navedenih zmesi kaže vmesne rezultate Navedeni trendi se izkazujejo tako za velike, srednje kot nizke hitrosti. Opisano seveda ni ničesar novega, ampak že dolgo znano dejstvo, da se hrup s povečanim deležem prostih votlin v vgrajeni asfaltni plasti zmanjšuje. Pomembno ob tem je tudi dejstvo, da se s časovno komponento votline v asfaltni plasti zapolnijo in s tem se posledično zmanjša učinek znižanja hrupa. Asfaltne plasti za zmanjšanje hrupa imajo za to lastnost omejeno življenjsko dobo in jih je potrebno zaradi tega glede na klasične asfaltne zmesi nekoliko bolj pogosto obnavljati. Razpredelnica 4: Poskusna polja rezultati meritev SPBI za velike hitrosti HC Koper Izola AC šentilj Pesnica HC Šemp. Vrtojba AC Dramlje Celje AC Gabrk Sežana AC Dramlje Celje nova stara nova nova 1 leto 1 leto 1,5 leta 1,5 leta 1 leto nova nova nova nova 1 2 3 4 5 6 7 majhna 69,3 74,4 69,7 73,6 70,4 71,3 73,1 74,4 76,7 71,8 73,8 74,3 73,7 srednja 74,7 79,8 75,3 79,6 76,9 76,8 78,5 80,2 80,2 77,9 79,2 79,8 78,4 velika 78,4 83 78,8 83,3 83,4 77,4 82,1 83,7 82,7 82,2 82,4 83,7 81,3 PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN Grafikon 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti 85 Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2010 2014 83 81 79 77 75 73 71 78,4 83 78,8 83,3 83,4 77,4 82,1 83,7 82,7 82,2 82,4 83,7 81,3 69 67 65 PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN 28
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Grafikon 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za srednje hitrosti 85 Primerjava indeksov SPBI za srednje hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 2014 83 81 79 77 75 73 71 69 67 65 PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN Grafikon 8: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti 85 83 81 79 77 75 73 71 69 67 65 Primerjava indeksov SPBI za majhne hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 2014 PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN Da bi lahko dodatno pojasnili zgornje rezultate, podajamo še rezultate sistematično izvedenega poskusnega polja v sosednji Avstriji (Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und Technologie (Strassenforschung) Test Section for Noise Reducing Road Surfaces A12, Dunaj 2012 avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl). 29
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji Poskusno polje je bilo izdelano na avtocesti A 12 avtocesti»inntal«na Tirolskem v letu 2005 in opazovano naslednjih 6 let do leta 2011. Poskusna polja so izvedena na odseku, ki je obremenjen z 20.492 vozili na dan (PLDP) in s 3.896 kamioni na dan (PLDP kamionov). Odsek poskusnih polj je skupaj dolg 4,600 km, posamezno poskusno polje je dolžine med 400 m in 600 m. Posamezni tipi uporabljenih asfaltnih zmesi so opisani v razpredelnici 5. Navedene so oznake zmesi, ki so jih uporabili in oznake, ki bi jih uporabili pri nas. Vsaka asfaltna zmes je okarakterizirana z naslednjimi podatki: sejalna krivulja, delež veziva, fotografija vozne površine, primerjava sejalne krivulje z najbližjo sejalno krivuljo iz veljavnega standarda OE NORM 3580ff. Navedenih podatkov ne navajamo so pa na voljo v citirani literaturi ali pri avtorju te naloge. Na opisanem poskusnem polju so prvič v Avstriji pod enakimi pogoji vgradili inovativne vozne površine za znižanje hrupa. Vgradili so tri različne vrste zmesi SMA, polje enoslojnega drenažnega asfalta PA, dve polji dvoslojnega drenažnega asfalta PA in dve referenčni polji z uporabo klasičnih zmesi SMA 11 in AC 11 z uporabo PmB. Rezultati meritev hrupa po statistični metodi»pass by«spb nedvoumno potrjujejo naslednje: Rezultati meritev drenažnih asfaltov kažejo nedvoumne koristi v pogledu zmanjšanja hrupa glede na klasične referenčne zmesi do 6 db(a) Sočasno se kaže tudi značilna razlika med dvoslojnim in enoslojnim dranažnim asfaltom v obsegu med 2 in 3 db(a) Asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom SMA za znižanje hrupa LN so manj ugodne»glasnejše«od drenažnih zmesi PA, med 2 in 4 db(a), vendar pa so glede na referenčna SMA 11, oziroma AC 11, za 3 db(a) ugodnejše. Tudi po petih letih uporabe izvedenih poskusnih polj se kaže podoben nivo hrupne obremenjenosti kot po sami izvedbi. Še vedno je razlika med najhrupnejšo in najtišjo vozno površino 6 db(a). Drenažni asfalti ne kažejo primerjalno bistveno slabših karakteristik, samo malenkostno se kažejo prve razlike v zmanjšanju medsebojnih razlik, kar daje sklepati, da se pričel zniževati delež prostih votlin zaradi zapolnitve votlin z odpadki. Same lastnosti voznih površin in njihovo stanje se v opazovanem obdobju ni bistveno spremenilo. Opisana tendenca se je pokazala tudi pri preveritvi pnevmatičnega/cestnega hrupa z meritvijo CPX (Close Proximity Method). Pri teh meritvah znaša razlika nivojev hrupa med naglasnejšo in najtišjo vozno površino izraženo s CPX indeksom 6 db(a) po petih letih oziroma 6,2 db(a) po šestih letih uporabe merjenih voznih površin. Razpredelnica 5: Asfaltne zmesi uporabljene na poskusnem polju v Avstriji Poskusno polje Oznaka zmesi po standardu RVS 01.02.12 Tip asfaltne obrabne plasti Oznake, ki bi jih uporabili v Sloveniji LSMA 8, bitumen modificiran z gumo SMA8, S3 SMA 8g LN LSMA 11, bitumen modificiran z gumo SMA 11, S3 SMA 11g LN SMA 11 (PmB) SMA 11, S2 SMA 11 PmB LSMA 11 (PmB) SMA 11, S3 SMA 11 LN PmB ZDA (PmB) DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA ZDA bitumen modificiran z gumo DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA DA 8 bitumen modificiran z gumo PA 8, P2 PA 8 g pmab 11 AC 11 deck, A2 AC 11 PmB 30
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC V nadaljevanju so prikazani rezultati meritev SPBI in CPX ter zaključki teh meritev. Meritve SPBI Asfinag Meritve SPB 6 mesecev po vgradnji V razpredelnici 6 in v grafikonu 9 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih 6 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB SPBI 6m 81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 9: 90 Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 6 mesecev po vgradnji 85 80 75 81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3 70 65 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 31
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Meritve SPB 60 mesecev po vgradnji V razpredelnici 7 in v grafikonu 10 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih 60 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB SPBI 60 m 85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 10: 90 Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 60 mesecev po vgradnji 85 80 75 85,2 84,9 85,4 85,1 83,9 80,8 79,7 81 70 65 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 32
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Primerjava meritve SPB - 6 in 60 mesecev po vgradnji V razpredelnici 8 in v grafikonu 11 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih in šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN. Razpredelnica 8: Primerjava Rezultatov meritev SPBI na poskusnih poljih 6 in 60 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB 60 mesecev po vgradnji 85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9 6 mesecev po vgradnji 81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3 3,9 3,6 1,0 2,8 2,5 1,5 0,4 0,4 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 11: 6,0 Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 in 2011 5,0 4,0 3,0 2,0 Meritve 3,9 CPX Asfinag 3,6 1,0 0,0 1,0 2,8 2,5 1,5 0,4 0,4 1,0 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 33
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Meritve CPX Asfinag Meritve CPX 8 mesecev po vgradnji V razpredelnici 9 in v grafikonu 12 so prikazani rezultati meritev CPX po osmih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 9: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih 8 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 12: 105 Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h)pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 8 mesecev po vgradnji 100 95 90 85 80 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6 75 70 65 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 34
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Meritve CPX 59 mesecev po vgradnji V razpredelnici 10 in v grafikonu 13 so prikazani rezultati meritev CPX po devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 10: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih 59 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 13: 110 Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h) pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2010 59 mesecev po vgradnji 105 100 95 90 85 80 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9 75 70 65 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 35
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Primerjava meritve CPX - 8 in 59 mesecev po vgradnji V razpredelnici 11 in v grafikonu 14 so prikazani rezultati meritev SPBI po osmih in devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN in tudi pri dvojnem PA ZDA. Razpredelnica 11: Primerjava Rezultatov meritev CPX na poskusnih poljih 8 in 59 mesecev po vgradnji SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9 CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6 7,0 5,0 3,9 5,0 5,8 3,6 3,7 4,3 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 Grafikon 14: 8,0 Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 6 mesecev po vgradnji 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 7,0 5,0 3,9 5,0 5,8 3,6 3,7 4,3 1,0 0,0 1,0 SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.pa ZDA dvosloj.pa PA 8 AC 11 36
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX) 6.1 Statistična»Pass by«metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil Meritve emisije hrupa cestnih vozil po statistični»pass by«metodi (SPB) se izvaja skladno s standardom SIST EN ISO 11819 1:2002. Po tej metodi se na oddaljenosti 7,5 m ± 0,1 m od osi vožnje in na višini 1,2 m ± 0,1 m nad ravnijo površine vozišča meri maksimalne ravni hrupa L A,max posameznih po testnem odseku mimo vozečih vozil v tekočem prometu ob sočasnem merjenju hitrosti vozil, ko peljejo mimo lokacije merilnega mikrofona. Izmerjene maksimalne ravni hrupa L A,max so utežene ravni hrupa, kjer se s korekcijskim filtrom prilagodi občutljivost instrumenta na način, da zaznava take ravni hrupa kot bi jih zaznalo človeško uho. Tako utežene ravni hrupa se izraža v t.i. decibelih A [db(a)]. Standard SIST EN ISO 11819 1:2002 opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so merilni rezultati korektni, kot npr.: odsotnost odbojnih površin, okoli merilnega mikrofona (protihrupne ograje, nasipi ipd.), odsotnost ovir med linijo vožnje in merilnim mikrofonom (varnostne ograje ipd.), ustrezna struktura tal med merjeno cestno površino in merilnim mikrofonom, odsotnost padavin itd. Morebitna odstopanja od pogojev v standardu, katerim se v mnogih primerih zaradi objektivnih razlogov ni mogoče izogniti, je potrebno jasno navesti v poročilu o meritvah. Primer izvajanja SPB meritev je predstavljen na sliki 1. Slika 1: Primer izvajanja SPB meritev ob avtocesti 37
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC SPB meritev v prerezu na mestu merilnega mikrofona je shematično predstavljena na sliki 2. Slika 2: Shematična predstavitev postavitve mikrofona pri SPB meritvah Emisijo hrupa mimo vozečih vozil se skladno s standardom določa za tri značilne kategorije vozil, in sicer: kategorija 1: osebna vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 100) kategorija 2a: dvoosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30), kategorija 2b: večosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30). Minimalno potrebno število izmerjenih dvoosnih in večosnih težkih vozil skupaj je 80. Pri navedenih minimalnih številih izmerjenih vozil se pričakuje merilna negotovost v okviru vrednosti po standardu SIST EN ISO 11819 1:2002. Značilni primer rezultatov meritev za osebna vozila je predstavljen v diagramu 1. Diagram 1 - osebna vozila 84 Raven zvoka L Amax (dba) 82 80 78 76 74 72 70 50 60 70 80 90 100 110 120 hitrost (km/h) 38
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Hrup kotaljenja pnevmatik je proporcionalen logaritmu hitrosti vozil. V diagramu 2 so zato ravni zvoka L A,max iz diagrama 1 predstavljene v odvisnosti od logaritma hitrosti, pri čemer se regresijska krivulja iz diagrama 1 spremeni v premico v diagramu 2. Diagram 2 - osebna vozila 84 Raven zvoka L Amax (dba) 82 80 78 76 74 72 y = 25,842x + 28,861 R² = 0,5899 70 1,70 1,75 1,80 1,85 1,90 1,95 2,00 2,05 2,10 log v V diagramu 2 sta predstavljeni tudi spodnja in zgornja meja 95% intervala zaupanja regresijske premice, kar opredeljuje negotovost rezultatov. Iz diagrama 2 odčitane vrednosti ravni zvoka pri logaritmih značilnih hitrosti po standardu SIST EN ISO 11819 1:2002 so ravni hrupa osebnih vozil L veh,1 [db(a)]. Po enakem postopku se iz merilnih rezultatov določi ravni hrupa pri logaritmih značilnih hitrosti za dvoosna težka vozila L veh,2a [db(a)] in za večosna težka vozila L veh,2b [db(a)]. Zaradi primerljivosti rezultatov je potrebno ugotovljene ravni reducirati na temperaturo 20 C. Da bi lahko primerjali vpliv različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa, se skladno s standardom SIST EN ISO 11819 1:2002 privzame standardna struktura prometa, torej standardne deleže osebnih, dvoosnih težkih in večosnih težkih vozil. Na tej osnovi se določi statistične»pass by«indekse SPBI [db(a)], in sicer za tri značilne kategorije cest: za ceste z majhnimi hitrostmi med 45 km/h in 64 km/h, za ceste s srednjimi hitrostmi med 65 km/h in 99 km/h, za ceste z velikimi hitrostmi nad 100 km/h. Najbolj natančna vrednost indeksa SPBI je seveda v tisti kategoriji hitrosti, v kateri se je nahajal pretežni del izmerjenih mimo vozečih vozil. Opozoriti je potrebno, da vrednosti indeksov SPBI niso dejanske ravni emitiranega hrupa tekočega prometa, temveč le izvrednotene vrednosti za primerjavo vpliva različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa s standardno strukturo vozil. 39
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Standard predvideva različne možnosti primerjav statističnih indeksov SPBI za različne vozne površine. Kot osnovno možnost predvideva način, da se najprej določi t.i. normalizirana referenčna vozna površina, ki predstavlja fiktivno vozno površino, temelječo na povprečni vrednosti ugotovljenih ravni L veh na večjem številu izvedenih SPB meritev gostega asfaltnega betona z gladko teksturo in z maksimalno velikostjo zrn med 11 mm in 16 mm. Tako določena normalizirana referenčna vozna površina predstavlja mero, s katero se primerjajo rezultati SPB meritev posameznih voznih površin. Poleg navedene možnosti pa so seveda možne tudi neposredne primerjave rezultatov SPB meritev za različne vozne površine, ali za enake površine različnih starosti, ali za enake površine z različno stopnjo poškodovanosti ipd. Nenazadnje je potrebno opozoriti, da z meritvami po metodi SPB določimo dejanski emitirani hrup standardne strukture tekočega prometa in ugotavljamo, kako različne vozne površine vplivajo na ta hrup. Hrup kotaljenja pnevmatik v celotnem emitiranem hrupu sicer prevladuje, vendar ni edini. Rezultati SPB meritev nam torej omogočajo, da ugotovimo, kako se vpliv hrupa kotaljenja pnevmatik po različnih voznih površinah odraža v dejansko emitiranem celotnem hrupu cestnega prometa, kar je pomembno npr. pri modeliranju hrupa v okolju ipd. V tem se metoda SPB razlikuje od metode merjenja pri kolesih t.i. CPX metoda meritev (close proximity), kjer se ločeno ugotavlja emisija hrupa kotaljenja pnevmatik po vozni površini, pri čemer se osredotočimo na kotaljenje standardnih avtomobilskih pnevmatik po različnih voznih površinah. Uporabnost CPX meritev je torej bolj v smeri razvoja voznih površin ter preverjanja skladnosti s specifikacijami. Obe metodi meritev se torej med seboj dopolnjujeta. 6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX 6.2.1 Splošni opis Metoda CPX (Close Proximity Method) je metoda za merjenje pnevmatičnega/cestnega hrupa. Ta metoda je namenjena za meritve pnevmatičnega/cestnega hrupa brez okoljskih motenj, kot so hrup motorja ali aerodinamični hrup na karoseriji. Meritve CPX se izvajajo neprekinjeno, za dokončane cestne odseke, zato je metoda primerna tudi za opredelitev homogenosti zvočnih lastnosti na cestnih površinah. Metoda je podrobno opisana v ISO / DIS 11819 2: "Akustika Merjenje vpliva cestnih površin na prometni hrup 2. del: CPX metoda". Najsodobnejše CPX meritve so izvršene s pomočjo posebej zasnovane dvo kolesne prikolice, opremljene z referenčnimi pnevmatikami. Na dobro opredeljenih, kratkih razdaljah do stične površine pnevmatike / stika s cestno površino, so merilni mikrofoni nameščeni tako pred kot za pnevmatiko za snemanje voznega hrupa. Ker pnevmatike tečejo v akustično ločenih kolesnih zabojih, se lahko obe kolesi preiskuje ločeno. Prikolica mora izpolnjevati posebne zahteve glede zvočne izolacije glede na zunanji hrup, npr. hrup ki ga povzroča vsakodnevni promet: vozila zadaj ali spredaj ter mimoidoča vozila. Posebne zahteve imajo tudi obloge notranjih površin prikolice, za zagotavljanje skoraj brez terenskih pogojev v merilnih komorah v ustreznem frekvenčnem območju. Tako z mikrofoni registriran hrup pnevmatik / ceste ni moten z zvokom notranjih površin. 40
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 6.2.2 Meritvena prikolica CPX prikolica, ki jo uporabljajo verificirani izvajalci meritev, izpolnjuje zahteve v skladu z zgoraj omenjenim standardom. Njena konstrukcija je prikazana na slikah 3 do 6. Slika 3: CPX prikolica za CPX meritve glede na ISO/DIS 11819 2 shematična skica Slika 4: CPX prikolica Slika 5: Pnevmatika in mikrofon (sprednja pozicija) Slika 6: Pozicije meritvenih mikrofonov glede na ISO/DIS 11819/2, pogled od zgoraj. Višina vseh mikrofonov je 100 mm nad cestno površino. Za standardne meritve se uporablja obvezne meritvene pozicije. 41
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC 6.2.3 Merjenje pnevmatik Za ponovljive meritve z uporabo CPX metode so v uporabi naslednje pnevmatike (glej sliko 7): Pnevmatika A: Uniroyal Tiger Paw SRTT 225/60 R16 Pnevmatika D: AVON AV4 195/80 R14 Slika 7: Meritvene pnevmatike glede na ISO/DIS 11819 2 Tlak v pnevmatikah je preverjen pred vsako merilno serijo in je v skladu s standardom, nastavljen na 2,0 bara. Pnevmatike A so še posebej občutljive na razlike v značilnostih teksturne površine ceste. Njena akustično obnašanje ustreza standardnim pnevmatikam za osebne avtomobile. Pnevmatike D še posebej zaznajo razlike v značilnostih absorpcije zvoka cestnih površin. To je primerljivo z akustičnostjo tovornih pnevmatik. 6.2.4 Meritve Meritve CPX se izvajajo z merjenjem pnevmatik A in D. Za vsako od dveh merilnih pnevmatik, med vožnjo na prometnem pasu, A meri raven zvočnega tlaka registriranega s časovno konstanto "HITRO" na obveznih mikrofonskih pozicijah, pred in za kontaktno površino pnevmatike. Poleg tega se zabeleži tudi temperature zraka in cestne površine ter hitrost vozila. Za natančno pozicioniranje, se merilni rezultati shranijo skupaj s signali iz GPS sprejemnika. Markirani signali so zabeleženi na vsak kilometer ceste in na posebnih mestih na cesti v preiskavi (npr. začetek / konec preskusne steze). 42
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Običajno se meritve CPX opravljajo pri konstantni hitrosti 50 km/h v mestu in 80 km/h izven mesta. 6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov Za vrednotenje rezultatov se izračuna L A, 20m in L D, 20m iz izmerjenih ravni zvočnega tlaka L p, A in L P, D, ki jih poda dinamično povprečje v 20 meterskih intervalih za pnevmatiko A in D, za vsako pozicijo mikrofona. L A, 20m 1 n 10 lg 10 i 1 n LP,A, i 10 db db L D, 20m 1 n 10 lg 10 i 1 n L P, D, i 10 db db Opomba: Indeksi A in D, v trajanju ravni zvočnega tlaka L se nanašajo na vsako merjenje pnevmatike posebej. Ta indeks se ne sme mešati s frekvenčnim ponderjem. Vse ravni hrupa so dane v db (A). Nato se za vsako merilno pnevmatiko, od obeh merilnih pnevmatičnih setov A in D, določa raven zvočnega tlaka za posamezne 20 meterske intervale, na obeh obveznih merilnih mestih, pred in za pnevmatiko se določi aritmetično sredino. Za primerjavo z drugimi podatki, je potrebno vse rezultate popraviti na referenčno hitrost (običajno 80 km / h) in referenčno temperaturo zraka 20 C. 7 Predlog uvedbe poskusnih polj Izvedena poskusna polja v zadnjih letih so odgovorila na vprašanja, ki smo si jih zastavili. Nadaljevanje podobnih poskusnih polj ne bi bilo učinkovito, zato jih ne priporočamo. Sedaj je čas, da preidemo od besed k dejanjem in pričnemo sistematično uporabljati manj hrupne asfaltne voziščne površine. 8 Vplivi na trajnost Iz rezultatov meritev na sistematičnem poskusnem polju v sosednji Avstriji nedvoumno izhaja, da je za obdobje petih ali šestih let zagotovljeno pričakovano znižanje hrupa. Z veliko gotovostjo se lahko to obdobje podaljša za dve do tri leta, ko pa je že potrebno načrtovati zamenjavo plasti. Navedeno tudi sovpada z ostalimi lastnostmi voznih površin, saj po sedmih oziroma osmih letih lahko pričakujemo posamezne razpoke na izvedeni asfaltni plasti. Manj hrupni asfalti (PA, SMA LN) izkazujejo tako z izvedenimi dinamičnimi preiskavami, ki so opisane v tem poročilu, kot tudi našimi izkušnjami pri uporabi drenažnih asfaltov (zadnjih petnajstih letih je bilo vgrajenih vsaj petdeset vijačnih prehodov), nižjo življenjsko dobo kot alternativni klasični asfalti AC ali SMA. Vseeno pa je pričakovana življenjska doba daljša kot je zagotovljena primarna lastnost tovrstnih zmesi, to je znižanje hrupa. Ocenjujemo, da je možno 43
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC realno vgrajevati in uporabljati asfaltne zmesi PA za obdobje do največ 8 let, in asfaltne zmesi SMA LN za največ 12 let. Po tem obdobju se pričnejo na posamezni plasti pričakovano pojavljati poškodbe (predvsem razpoke), zmanjšanje hrupa pa se pričakovano že precej zmanjša, kar pomeni, da postane prispevek tovrstnega asfalta na znižanje hrupa že vprašljiv. Tovrstne asfaltne zmesi imajo tudi druge prednosti kot so npr. zmanjšano pršenje v času dežja, boljše torne lastnosti in podobno. Vse opisano pozitivno vpliva na prometno varnost. V pogojih izvedbe obrabnih asfaltnih plasti v Sloveniji je uporaba drenažnih asfaltov PA priporočljiva na primorskem, uporaba SMA LN pa v ostalih predelih države. Zimska služba je namreč pri PA zahtevna, bistveno nižja pa je lahko tudi življenjska doba tega asfalta, zato jo na celinskem in gorskem območju ne priporočamo. 9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti Predlagamo, da se v vse projektne naloge za pripravo projektne dokumentacije za obnove vključi zahteva za projektanta, da se alternativno projektira tudi asfaltno zmes za znižanje hrupa. Prioritetno je potrebno izbrati območja, kjer je ugotovljena večja izpostavljenost hrupni obremenitvi in na teh odsekih uporabiti asfaltno zmes za znižanje hrupa. 10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo Glede na pridobljene izkušnje in dosežene rezultate je možno manj hrupne asfaltne zmesi uvesti v realno prakso. Predlagamo, da se na ta način že razpiše posamezni ukrep, pri čemer je potrebno uvesti tudi preverjanje rezultatov znižanja hrupa. Meritve hrupa (6 mesecev po izgradnji in 6 mesecev pred iztekom garancijskega roka) se vključi v program preiskav zunanje kontrole kakovosti. Obe preverjeni metodi meritev, tako SPB kot CPX dajeta ustrezne in primerljive rezultate, zato je v začetni fazi dovolj, da se opravijo meritve SPB, s katerimi imamo v Sloveniji že dolgoletne izkušnje. Predlagamo, da se meritev izvede v pogostosti 1 meritev na 2 km izvedenega ukrepa. 11 Spremljanje učinkov Ko bodo izvedeni prvi daljši odseki bodo jasni tudi učinki. Vsekakor je potrebno projektirati manj hrupne asfaltne plasti najprej tam, kjer je hrupna obremenjenost prebivalcev največja in kjer so predvideni ukrepi na voziščnih konstrukcijah. Navedene izvedene plasti za znižanje hrupa je potrebno vzpostaviti tudi sistematično banko podatkov za spremljanje. Na osnovi banke podatkov je potrebno te ukrepe vključiti v sistem gospodarjenja PMS in pred iztekom življenjske dobe 10. let predvideti ustrezno zamenjavo. 44
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC VIRI Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, TSC 06.418:2010, delovni osnutek Poročilo o poskusnih poljih izvedenih v sklopu sanacijskih del na AC omrežju, Irena Fortuna, DRI upravljanje investicij, d.o.o. Gradiva ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije Gradiva ZAG, Zavod za gradbeništvo, mag. Mihael Ramšak, v poglavju 6.1 Statistična metoda SPB Gradiva Müller, GmbH, München (D), v poglavju 6.2 Metoda CPX Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und Technologie (Strassenforschung) Test Section for Noise Reducing Road Surfaces A12, Dunaj 2012 avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl 45
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC IV Zaključki V nalogi so obdelana tri področja preko katerih želi naročnik uvesti nove pristope na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na avtocestah in hitrih cestah in sicer: Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju Cestogradbeni bitumni Manj hrupni asfalti. Ugotovitve, ki izhajajo iz obdelave materialov, rezultatov pridobljenih na osnovi izvedenih poskusnih polj so naslednji: Preskusi asfaltnih zmesi (temeljeni na obnašanju) Pri izvajanju asfalterskih del je v uporabi izkustveni pristop, ki temelji na izvajanju preskusov povezanih z obnašanjem. Osnova je projektiranje asfaltnih zmesi po Marshallu, kateremu so bili predvsem v zadnjem času dodani nekateri preskusi, s katerimi se dodatno preko zunanje kontrole kakovosti preverjajo lastnosti asfaltnih zmesi. Ti preskusi zajemajo preiskave tvorbe kolesnic pri visokih temperaturah, ki so sicer sestavni del izkustvenega pristopa (odpornost proti trajnemu preoblikovanju) in preiskave obnašanja asfaltnih površin (velja za zmesi za obrabne plasti) pri nizkih temperaturah. Z obvladovanjem obnašanja asfaltne zmesi, ki je vgrajena v asfaltni plasti, pri visokih in nizkih temperaturah imamo pokrit velik del temperaturnega razpona. Seveda pa poleg temperature na asfaltno plast delujejo tudi prometne obremenitve, ki so predvsem na avtocestah zelo visoke. Velik del omrežja je obremenjen z izredno težko prometno obremenitvijo, preostanek pa z težko. Za obvladovanje asfaltne tehnologije oziroma asfaltne zmesi vgrajene v asfaltne plasti je potrebno poleg opisanih lastnosti obvladovati tudi obnašanje v spreminjajočih temperaturnih pogojih, ob čim bolj dejansko primerljivih prometnih obremenitvah. Za simulacijo teh pogojev so v evropsko prakso uvedeni preskusi utrujanja (resistance to fatigue), ki jih od vseh opisanih pri nas najmanj obvladujemo in ki zahtevajo veliko večjo pozornost v prihodnje. Za boljše prognoziranje, ki je koristno tudi pri načrtovanju voziščnih konstrukcij (dimenzioniranju), pa so pomembni tudi elastični moduli, ki jih pridobimo s preskusi togosti (stiffness). Dodatno pa se v triaksilanemu aparatu preverja tudi odpornost proti trajnemu preoblikovanju. V Sloveniji sta v zadnjih letih dva inštituta v stanju izvajati večji del teh preskusov, s katerimi lahko v veliki meri napovemo obnašanje asfaltnih plasti v času uporabe. Seveda pa je potrebno tako načrtovane asfaltne zmesi tudi ustrezno proizvesti in vgraditi v asfaltne plasti. Z uporabo vseh opisanih preskusov in primerno filozofijo smo na poti temeljnega pristopa načrtovanja in preverjanja asfalterskih del, pri čemer je za uveljavitev tega pristopa potrebno sprejeti potrebno regulativo. Gre namreč za to, da se je potrebno odločiti za enega od obeh pristopov. V primeru temeljnega, na pogoje uporabe orientiranega pristopa, se je potrebno odreči izkustvenim pristopom. Da bi bili v stanju prestopiti v to območje, bi morali najprej izdelati ustrezno tehnično specifikacijo, ki bi uporabnikom omogočila, da gredo po tej poti. Razprava o tej tematiki na sestanku Komisije za asfalt je pokazala, da ob oslabitvi strokovnega potenciala v državi v zadnjih letih, v povezavi z nenehnim padanjem proizvodnje, še nismo v stanju, da bi ta pristop uvedli. Navedeno pa nikakor ne pomeni, da ne bi bilo potrebno pričeti s 46
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC pripravami. Da se najprej izdela tehnična specifikacija in postopno nadgradi sistem tako, da bi lahko v doglednem času omogočili najbolj razvojno naravnanim, da gredo po tej poti. Do tedaj pa je potrebno nadaljevati delo po zastavljeni smeri, kar pomeni, da se okrepi vlogo zunanje kontrole kakovosti v pogledu preverjanja dinamičnih lastnosti. Z izdelavo noveliranega programa preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti preko te naloge, ki ga je potrdila tudi Komisija za asfalt, smo prvi korak že izvedli. Naslednji pa pomeni določitev zahtev za posamezno preiskavo, tako da bodo inštituti lahko podajali ocene o izvedenih preiskavah. Takšne kriterije lahko postavi skupina strokovnjakov, ki je zbrana v Komisiji za asfalt, ki pa nima urejenega statusa in deluje na osnovi več kot 17 let starega Poslovnika. Cestogradbeni bitumni Zaskrbljenost, da se na naš trg dobavlja bitumna heterogenih lastnosti, je bila upravičena. Kljub temu, da so preiskani bitumni izpolnjevali zahteve, ki so predpisane z veljavnimi evropskimi in slovenskimi standardi, so izvedeni preskusi kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja pokazali razmeroma velike kakovostne razlike med njimi. To pomeni, da so posamezni bitumni bolj dolgoročno uporabni kot drugi, kar posledično seveda velja tudi za asfalte. Opisano dejstvo je predvsem pomembno za asfaltne zmesi, ki so vgrajene v obrabnih plasteh. Na DARS so tovrstne asfaltne površine vgrajene samo na odstavnih pasovih in na deviacijah. Zaradi nenehnih rasti prometa na DARS ovem omrežju je dozorel čas, da se uporablja enovite asfaltne površine na vseh prometnih površinah. To pomeni, da bi bilo potrebno preko projektiranja zagotoviti enovite obrabne plasti na vseh prometnih pasovih (vozni, prehitevalni in odstavni). Menimo, da bi navedeno zahtevo DARS moral uvesti takoj. Za DARS so najpomembnejši s polimeri modificirani bitumni, ki so bili preverjeni v letošnjem letu. Žal so bili na voljo samo trije tipi bitumnov (dva polimerna in en modificiran z gumo), katerih rezultati kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja niso problematični. Glede na majhne razlike v ceni med polimernim in klasičnim cestogradbenim bitumnom je smiselno odpreti razpravo ali ne bi DARS v celoti na svojem omrežju zahteval uporabo PmB. Manj hrupni asfalti Hrup, kot posledica cestnega prometa je z naraščanjem le tega vedno večji problem, pa tudi izziv. Tega se DARS močno zaveda, zato se tudi izvajajo številni ukrepi. Najboljši in najbolj učinkovit ukrep zmanjšanja hrupa je zmanjšanje na njegovem izvoru. Poleg pogona vozil in pnevmatik je to seveda tudi vozna površina. Žal smo v Sloveniji ta segment do sedaj premalo izkoristili, saj je uporaba manj hrupnih voznih površin za uporabnike in obremenjene prebivalce ter okolje praktično optimalna, za naročnika pa ne predstavlja pomembnih dodatnih finančnih obremenitev. V nalogi smo analizirali izvedena poskusna polja v Sloveniji, ki so kljub nekoliko manjši sistematičnosti, ki je posledica izvedbe v različnih časovnih obdobjih, z neenotnim monitoringom, z izvedbo različnih izvajalcev, itd., ponudila odgovore na bistvena vprašanje. Ali smo v Sloveniji v stanju izvesti manj hrupne asfaltne površine? Odgovor na zastavljeno vprašanje je zagotovo pritrdilen, saj so bila uspešno izvedena številna poskusna polja. 47
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC Da bi lahko primerjali dosežene rezultate na poskusnih poljih, smo v nalogi izdelali primerjavo sistematičnega poskusnega polja, ki ga je organiziralo avstrijsko zvezno ministrstvo skupaj z družbo Asfinag. Poskusno polje, na katerem so preverili osem različnih manj hrupnih voznih površin so spremljali 60 mesecev. Izvajali so tako meritve SPBI kot meritve CPX. Doseženi rezultati kažejo ustrezne učinke manj hrupnih asfaltnih zmesi in skoraj identične rezultate obeh uporabljenih meritev. Če navedeno apliciramo na naša poskusna polja lahko ugotovimo, da so rezultati zmanjšanja hrupa podobni in da so dosežene tudi podobne absolutne vrednosti hrupne obremenjenosti pri posameznih hitrostih. Prav tako je s tem dan odgovor, da ni tako nujna takojšna uvedba meritev neposrednih voznih površin (CPX), kot smo predvidevali do sedaj. Bo pa takšna uvedba vsekakor smotrna ob sistematični izvedbi manj hrupnih voznih površin, ko bo potrebno dokazovati zmanjšanje hrupa po izvedbi del in pred zaključkom garancijske dobe. Gradbena operativa je v stanju sprojektirati in izvesti manj hrupne asfalte površine, zato ni nobenega pomembnega razloga, da se k temu ne pristopi veliko bolj sistematično. Predlagamo, da se ob pripravi projektnih nalog za izdelavo projektne dokumentacije oceni smotrnost izvedbe takšne obrabne plasti. V primeru, da je takšna uporaba smotrna, naj se projektantom da ustrezne usmeritve, tako da bo v projektni dokumentaciji takšna uporaba predvidena. Do takrat pa je potrebno osnutek tehnične specifikacije, ki je bil pripravljen že od leta 2010, dodelati in sprejeti. Navedeno je možno izvesti prej kot v enem letu. 48
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC PRILOGE K POROČILU: PRILOGA 1... 50 1 1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014... 51 1 2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014... 57 1 3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015... 63 1 4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015... 68 PRILOGA 2... 73 2 1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 do decembra 2014... 74 2 2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA... 81 2 3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 do januarja 2015... 82 PRILOGA 3... 89 3 1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica Draženci (Gruškovje), predlog sklepa Uprave DARS, 2006... 90 PRILOGA 4... 92 4 1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA Eurobitume (Draft Minutes, EAPA TC 14 N948)... 93 4 2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision of bitumen test data for EN 12591 Annex X Informative properties")... 97 in polimerne bitumne ("Table 1 Specification framework for polymer modified bitumen after meeting of 12 th of September 2014 in Table 2 Specification framework for polymer modified bitumen Additional Properties after meeting of 29 th of August 2014")... 98 PRILOGA 5... 101 5 1 Zapisniki koordinacij DARS Sloman... 102 5 2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj... 111 49
Priloga 1 PRILOGA 1 1 1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014... 51 1 2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014... 57 1 3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015... 63 1 4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015... 68 50
Priloga 1 Številka: 707 1 2014 Datum: 5.9.2014 ZAPISNIK 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014 Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana. Prisotni: Odsotni: - člani komisije za asfalt: g. Henigman, g. Ipavec, Prosen, g. Cotič - ZAG: ga. Turk - Igmat: g. Ljubič - DRI: ga. Fortuna - Pomgrad: g. Donko - DARS: g. Kušnik (delno) - DRSC: T. Willenpart - DRI: ga. Marc - DARS: g. Poznič Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 85. sestanka KZA 2. Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje naloge za PmB 3. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi 4. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,.) 5. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS,.) K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika Na zapisnik 85. KZA ni bilo pripomb. Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3:»Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo mesto Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«zadolžen: DRI. V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje: - Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja (kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb). 51
Priloga 1 - DARS izvaja sezonske preglede (ni bilo povsem jasno ali sam ali to delo v njegovem imenu opravlja DRI?) - Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma 2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila. Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled. Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na dolenjskem. Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem. Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA S strani DRI (Irena Fortuna) Izdelano je bilo poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo vozečih vozil morda niso enakovredne meritvam same vozne površine CPX. Zato je bilo naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti celotno vložena je energijo in stroški v poskusna polja. Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da izvede dodatne meritve CPX. Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi K tč.2 dnevnega reda: Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje naloge za PmB Podana je bila kratka informacija o aktivnostih v zvezi z analizo na slovenskem trgu prisotnih cestogradbenih bitumnov. V maju je bil na to temo izveden poseben strokovni posvet, zaključki posveta so objavljeni na spletni strani ZAS. V zaključkih so predvidene naslednje nadaljnje aktivnosti:»glede na spremenjene klimatske razmere (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let), velike prometne obremenitve, ki so v porastu, 52
Priloga 1 nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode, pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter revizije EN standardov, ki bodo zaključene v letu 2014, se ugotavlja (v ZAS in širše) predvsem naslednje: 1. razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim pogojem uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali nacionalnega dodatka k EN standardu. Za posamezne kategorije cest bi bilo smiselno podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov. 2. optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj učinkovite kontrole kakovosti 3. podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa B70/100 ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru.«v Evropi tečejo razprave glede novelacije standarda EN 12591, ki je v postopku. Prejeli smo sporočilo EAPA (evropsko asfaltersko združenje), ki se redno sestaja z Eurobitume (evropsko bitumensko združenje), da so z medsebojnimi usklajevanji in pogajanji prišli do konca. Navedeno pomeni, da so se uspeli uskladiti glede kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja, ki je potrebno, vendar je največ na kar bo pristal Eurobitume, samo navedba rezultatov preskusov po izvedenem staranju. Navedba brez zahtev, seveda ni zavezujoča. To bo sicer glede na sedaj veljavno regulativo izboljšalo informacije, vendar pa s tem pričakovanja asfalterske industrije niso izpolnjena. Navedeno pomeni, da bo kupec bitumna moral v prihodnje obvladovati rezultate in kazalce preskusov po staranju, na osnovi katerih bo lahko optimiral kakovost. Seveda bo to možno samo v primerih, ko bodo navedbe rafinerij zanesljive. Predlaga se sprejem naslednjih sklepov: Sklep 3: Za uporabo cestogradbenih bitumnov se v dogovoru z naročnikom (DARS, DRSC) lahko postavijo dodatne zahteve, ki bi bile tudi v sozvočju (preskusi po staranju) z novim evropskim standardom. Zadolžen: KZA v dogovoru z naročniki Rok: 15.10.2014 53
Priloga 1 Sklep 4: Pripravi se predlog, da se preskusi zunanje kontrole kakovosti razširijo s preskusi kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja. Zadolžen: Ipavec Rok: 15.10.2014 Sklep 5: Po vzoru naloge za cestogradbeni bitumen se izvedejo preskusi staranja in analiz za PmB. Naročilo ZAG u je v postopku. Informira se o napredku naloge. Zadolžen: ZAG in Ipavec Rok: naslednja seja KZA K tč. 3 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi Posredovane so bile samo osnovne informacije o potrebnih dokumentih, s katerimi bomo kolikor toliko sledili razvoju asfalterstva: - tople asfaltne zmesi: uporabo asfaltnih zmesi z okoli 30 st. nižjimi temperaturami je trend v svetu in Evropi, ki mu moramo slediti. V Sloveniji imamo prvi tovrstni obrat (penjeni bitumen), vsi proizvajalci pa lahko znižajo temperature z uporabo dodatkov. V ZAS se pripravlja prevod dokumenta EAPA, ki bo predstavljen na naslednji seji KZA. - Recikliranje asfaltnih zmesi: na obravnavanem segmentu, kljub določeni ponovni uporabi starega asfalta v novem asfaltu ne dosegamo povprečnih evropskih rezultatov. Po podatki ZAS za leto 2013 sta samo dva proizvajalca dodajala rezkanec v vroči asfalt in to v obsegu 5.845 ton. Če je bil rezkanec dodan v obsegu 10 % to pomeni, da je bilo 58.450 ton asfalta proizvedenega z rezkancem, kar je okoli 4 % celotne proizvodnje.v Evropi je ta delež v posameznih državah veliko višji (Belgija 49 %, Danska 47 %, Finska 65 %, Francija več kot 60 %, Nizozemska 73 %...) Potrebno je okrepiti prizadevanja, da se sistematično prične z uporabo rezkanca in da se to uporabo s strani naročnikov tudi vzpodbuja. Postavilo se je vprašanje ali niso sanacije vozišč na avtocestah pravzaprav idealne za takšno uporabo (kontrolirana kakovost obstoječih rezkanih plasti, velike količine rezkanca, ), ter ali je postopek krpanja poškodb in nadgradnja za dani promet na avtocestah še vedno optimalen. Ali bi bilo potrebno več odstranjevati in ponovno uporabiti? Navedeno je tematika za recenzijsko komisijo DARS. - tehnična specifikacija za manj hrupne asfalte: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, je bila v obliki delovnega osnutka pripravljena v letu 2010. Ker je delo TO 06 zastalo, se je tudi delo na obravnavani TSC ustavilo. Aktivnosti bi bilo potrebno nadaljevati, saj je problematika hrupa vedno bolj pereča. 54
Priloga 1 - priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi: postavljeno je bilo vprašanje ali je trenutna situacija pri nas zrela za tako zahteven prehod. Soglasno mnenje članov KZA je bilo, da kaže še malo počakati. O navedenih tematikah bo govora na naslednjih sestankih KZA. Grafikon 1: Razpoložljiv in uporabljen rezkanec po podatkih proizvajalcev asfalta v Sloveniji 2013 Podjetje 1 2 3 4 skupaj Razpoložljiv oziroma z rezkanjem pridobljeni granulat (rezkanec) V novi asfaltni zmesi ponovno uporabljen rezkanec Uporaba rezkanca v druge namene (nevezane plasti, bankine, zasipi) 1.700 2.700 5.160 5.060 14.620 500 5.345 0 0 5.845 1.200 9.948 5.160 3.991 20.299 Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s stanjem na področju novih tehničnih dokumentov. Tematika bo obravnavana na naslednjih komisijah. Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA K tč. 4 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste, ) Program za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti je potrebno ves čas prilagajati potrebam in stanju. Še posebej sedaj, ko ugotavljamo, da je veliko strokovnjakov odšlo iz branže in da notranja kontrola kakovosti komaj kje v pravem pomenu besede opravlja svojo vlogo. Stanje se je v zadnjih letih drastično poslabšalo. V navedenem kontekstu se izvede pregled in v naslednji fazi (npr. veljavnost v letu 2015) uvede nov Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti. Sklep 7: Izdela se pregled in predlaga novelacijo Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti. Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge. Rok: 1. 3. 2014 Zadolžen: člani KZA K tč 5 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS, ) 55
Priloga 1 S strani vodje komisije je bilo ponovljeno stališče glede pomena in potrebnosti komisij in v tem kontekstu tudi Komisije za asfalt, ki je bilo posredovano skupaj z vabilom na sejo. V splošnem je bilo glede potrebnosti delovanja komisij doseženo soglasje. Predstavnik DARS g. Kušnik je izrazil mnenje, da bi bila lahko v prihodnje KZA formalno strokovno telo obeh naročnikov, tako DARS kot DRSC. Dogovorjeno je, da bi status KZA rešili v letu 2014. KZA je v zadnjih letih delala v okrnjeni sestavi (odšla oziroma odstopila sta predstavnika izvajalcev g. Zupan in g. Kušnik, g. Henigman je odšel iz DRI). V tem kontekstu je bilo predlagano, da se KZA okrepi z go. Ireno Fortuno, univ.dipl.inž.kem. (DRI) in Deanom Donkom, univ.dipl.inž.grad. (Pomgrad) Sklep 8: V Komisijo za asfalt se kot člana komisije imenujeta: - Irena Fortuna, univ. dipl. inž. kem., zastopa DRI - Dean Donko, univ.dipl.inž.grad., zastopa Pomgrad - Rok: takoj Zadolžen: Henigman Posredovana je bila informacija, da sta bila inštituta ZAG in Igmat pozvana, da pripravita v sodelovanju z ZAS izobraževanja (delno usposabljanja) za zahtevne laboratorijske preskuse na bitumnu in asfaltu. Samo na ta način bodo predstavniki naročnikov, inženirjev, projektantov, izvajalcev, prišli do prepotrebnih znanj, kar bo tudi posledično pomenilo, da bodo te preskuse naročali in uporabljali pri odločitvah. Nesprejemljivo je, da so podjetja (posebej Javni zavod) opremljen z vso ustrezno opremo, ki pa se ne uporablja in ne daje tistega kar bi bilo potrebno. Posledice pa so manj trajna vozišča, slabša kakovost projektiranja, proizvodnje in vgrajevanja. V razpravi je bilo kar nekaj izraženih pogledov, tudi nasprotovanj, kar kaže predvsem na slabše medsebojno razumevanje oziroma slabšo informiranost. Podan je bil predlog, da si pogledamo kako je takšen sistem vpeljan v sosednji Avstriji, kjer tovrstna aktivnost zelo dobro teče. Sklep 9: Pregleda se sistem izobraževanj v ustanovah v Avstriji. Člani KZA so pozvani, da predlog podprejo ali pa dajo nasproten predlog takšne organiziranosti. Cilj je pridobiti kritično maso strokovnjakov, ki bo razumela zahtevne preiskave bitumnov in asfaltov. Rok: 30. 10. 2014 Zadolžen: člani KZA Vodja komisije Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad. V vednost: - DARS: g. Skok, član uprave - DRSC: g. Grmek, direktor - Vsem prisotnim in vabljenim 56
Priloga 1 Številka: 707 1 2014 Datum: 20.11.2014 ZAPISNIK 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014 Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana. Prisotni: - člani komisije za asfalt: g. Henigman, Prosen, g. Cotič - ZAG: ga. Turk (nadomešča g. Ipavca) - DRI: g. Jurgele (nadomešča go. Fortuna) - DARS: g. Poznič Odsotni: opravičeni - Pomgrad: g. Donko, - DRSC: T. Willenpart - DRI: ga. Marc Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 86. sestanka KZA 2. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih 3. Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu 4. Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje naloge za PmB (dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG) 5. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,.) 6. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti) K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika Na zapisnik 86. KZA ni bilo pripomb. Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3, ki ostaja v realizaciji:»izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo mesto Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«zadolžen: DRI. V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje: - Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja (kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb). 57
Priloga 1 - Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma 2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila. Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled. Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na Dolenjskem. Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem. Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA S strani DRI (Irena Fortuna) je bilo izdelano poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo vozečih vozil SPB morda niso enakovredne meritvam same vozne površine po metodi CPX. Zato je bilo naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti vso vloženo energijo in stroške pri izvedbi poskusnih polj. Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da na poskusnih poljih izvede dodatne meritve CPX. Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi Sklep 3: Poročilo o poskusnih poljih se v dogovoru z naročnikom razpošlje članom komisije. Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA K tč.2 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih Predstavljena sta bila prevoda dokumentov EAPA. Tople asfaltne zmesi in Recikliranje asfaltnih zmesi. Obe tehnologiji sta pomembni in jih je potrebno vzpodbujati za čim širšo uporabo. V razpravi je bilo izraženo predvsem naslednje: - Ponovna uporaba asfaltnih zmesi (recikliranje): rezkanec je kakovosten gradbeni proizvod, ki pa ga okoljska zakonodaja obravnava kot gradbeni odpadek. Potekajo prizadevanja kako to situacijo obvladovati. V ponedeljek 24.11.2014 je na to temo poseben razgovor. V skladu z možnostmi je potrebno vzpodbujati ponovno uporabo rezkanca v asfaltu. Pri nas je osem obratov usposobljenih za hladno dodajanje (do največ 20 %), obrat z vročim bobnom še ni pričel s proizvodnjo. Za proizvajalce je pomembno, da rezkanec ustrezno pripravijo (zdrobijo in presejejo ter ustrezno skladiščijo nadstrešek), kontrolirajo osnovne 58
Priloga 1 karakteristike in izvedejo začetni tipski preskus. Vse ostalo je enako kot pri novih vhodnih surovinah. - Tople asfaltne zmesi: ta tehnologija je zelo uporabna tudi v povezavi z uporabo rezkanca. Veliko bolj kot z uporabo dodatkov se uveljavlja tehnologija penjenega bitumna z dodajanjem vode na asfaltnem obratu. V ta namen je potrebno nabaviti tehnologijo. V Slovenije je s takšno opremo opremljen en asfaltni obrat (Smodinovec). - V letu 2010 je bila izdelana tehnična specifikacija 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, ki je na nivoju delovnega osnutka. V vmesnem času je bilo izdelanih več poskusnih polj (SMA, SMA LN, PA, uporabljeni sta bili vezivi PmB in bitumen z gumo), opravljene so bile meritve hrupa. Na osnovi pregleda rezultatov poskusnih polj je možno nadaljevati s pripravo smernic. Predlaga se sprejem naslednjih sklepov: Sklep 4: Pripravljene dokumente (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi) se čim bolj uporabi pri delu. Zadolžen: naročniki, izvajalci Rok: stalen Sklep 5: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z naročniki. Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: naslednja seja KZA K tč. 3 dnevnega reda: Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu Podana je bila informacija o srečanju asfalterjev na Bledu. Poleg običajnih tematik in sestankov je bila podana informacija o načrtovanih predavanjih na temo zagotavljanju trajnostnega razvoja asfalterske industrije predstavitev projekta ReBirth s poudarkom na ponovno uporabo asfaltnih zmesi in uporabe SMA v vezni asfaltni plasti na najbolj obremenjenem cestnem omrežju. Navedena tehnologija je uporabna predvsem za podaljšanje trajnosti, izboljšanja nosilnosti v manjših debelinah in za zmanjšanje votlavosti plasti (npr. v primeru uporabe drenažnih ali bolj odprtih asfaltnih zmesi). Podano je bilo vabilo predstavnikom DARS in DRSC, da se udeležijo srečanja, ki je prvenstveno namenjeno članom. Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s strokovnim delom programa Dneva asfalterjev na Bledu. Naročniki so posebej povabljeni k udeležbi. Zadolžen: Henigman Rok: 27.11.2014 59
Priloga 1 K tč. 4 dnevnega reda: Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje naloge za PmB (dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG) Povzeti so bili zaključki naloge, ki sta jo na cestogradbenih bitumnih, ki so prisotni na slovenskem trgu, izvedla ZAG in Igmat. Ugotovljeno je bilo, da bitumni po veljavnih standardih ustrezajo, da se pri kratkotrajnem staranju ne pokažejo bistvene razlike v doseženi kakovosti. Situacija se spremeni v primeru dolgotrajnega staranja, tam so razlike med bitumni večje in predstavljajo razliko v kakovosti. V EU tečejo prizadevanja, da bi bili bitumni opremljeni z rezultati meritev, ki bi bili obvezni. Žal tukaj napredka ni pričakovati. Največ, kar je bilo možno doseči, je objava meritev in lastnosti bitumnov, ki pa ne predstavljajo zahteve. Torej po principu vzemi ali pusti. Vsekakor je za našo industrijo pomembno obvladovanje kakovosti, kar pomeni ustrezna interpretacija rezultatov in ukrepanje. Postavljeno je bilo vprašanje kolikšen delež kolegov pozna to tematiko dovolj, da lahko interpretirajo rezultate. Ko je bilo izpostavljeno vprašanje organizacije sistemskega izobraževanja, je bilo pojasnjeno, da nekateri posamezniki iščejo te informacije in nato ustvarjajo nelojalno konkurenco. Zato so zasebni inštituti do vprašanja organizacije izobraževanj precej zadržani. To morda uspešno in na ta način poteka v večjih državah, pri nas pa bo lahko ponovno, ko bo na trgu več posla. Predlaga se, da se še enkrat oceni možnost uvedbe teh izobraževanj (morda preko javnega zavoda), saj brez ustreznega znanja odgovornih in neposredno tangiranih proizvajalcev, izvajalcev, predstavnikov laboratorijev, naročnikov in nadzornikov napredka ni pričakovati. Sledila je predstavitev ge. Mojce Ravnikar Turk na temo problematike nekaterih zahtev za PmB. Podala je informacijo o reviziji standarda EN 14023:2010, ki je v postopku. Pojasnila je neustrezno zahtevo v našem standardu SIST 1035:2008 glede zahteve za duktilnost z meritvijo sile pri 25 st. C. Navedeno nedoslednost je potrebno odpraviti. Prav tako so bile dane informacije glede usmeritev v novem standardu, nekatere preiskave se opuščajo (Fraass, morda celo elastični povratek po kratkotrajnem staranju, ), druge (npr. DSR, BBR in MSCRT) se na novo uvajajo. Spremembe bodo očitno kar velike. Predstavitev je zaključila z naslednjimi poudarki: Preiskave laboratorijsko staranih PmB dajo uporabne podatke o karakteristikah bitumna pri nizkih in visokih temperaturah v daljši življenjski dobi. Zato naj bi te preiskave vpeljal tudi novi evropski standard. Zahteve pa v standardu še ne bodo določene, saj bitumenska industrija temu nasprotuje. Potrebno bo novelirati zahteve podane v SIST 1035:2008 za najpomembnejše kakovostne zahteve za lastnosti bitumnov'. Potrebno bo novelirati program preiskav notranje in zunanje kontrole za asfalte z uporabljenim PmB 60
Priloga 1 Sklep 7: Proizvajalce in izvajalce je potrebno osveščati o uporabi vrste bitumna glede na pogoje uporabe. Na lokalnih cestah in še sploh, ko se dodaja rezkanec, je obvezna uporabo mehkejših tipov bitumnov. Vprašljiva je že uporaba tipa B 70/100, potrebno bi bilo uporabljati vsaj 100 150, če ne celo 160 220. Navedeno tematiko bo potrebno s povečanjem uporabe rezkanca v vročem asfaltu še odpirati. Zadolžen: proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA Sklep 8: Spremljati je treba novelacijo EN standardov za bitumen in spremembe takoj uvesti v našo prakso. Potrebno se je bolj usposobiti za uporabo dinamičnih metod preverjanja bitumnov tako po kratkotrajnem kot dolgotrajnem staranju. Zadolžen: inštituti, proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA K tč 5 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,.) Posredovan je bil najnovejši program povprečne pogostosti kontrole kvalitete za asfalt in voziščne konstrukcije. Na sestanku se je postavilo vprašanje ali vsi razpolagamo z enotnim programom. Opravi se razgovor z DRI (ga. Fortuna) in uskladi izhodišče, nato se pripravijo predlogi dopolnil programa preiskav. Poudarek je posvetiti zahtevam za bitumen. Sklep 9: Izdela se pregled in predlaga novelacijo posameznih sestavin Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti. Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge. Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA K tč. 6 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti) Podane so bile naslednji pogledi: - Večjih težav pri realizaciji obnov na avtocestah ni bilo. Izvajalci se dobro organizirajo v skladu s svojimi zmožnostmi. Opazno je, da so projekti glede rezultatov oddaje del na robu, da se išče prihranke, da se varčuje, kjer ni neobhodno nujno. Npr. pri kontroli kakovosti! - Pri pregledovanju zaključka 5 letne garancijske dobe, razen na Biču ni ugotovljenih nepravilnosti - Ravnost: splošna ocena je, da z ravnostjo ne moremo biti zadovoljni. V razpravi so bili izpostavljeni najpomembnejši razlogi za odstopanja (ustavljanje finišerja (rešitev dodajalec asfaltne zmesi), neenakomerne dobave, slabo pripravljena podlaga, neustrezno valjanje, neenakomerna temperatura, neoptimalna uskladitev mehanizacije kapaciteta baze, število kamionov, Predlog, da se tamatika poglobljeno obravnava na izobraževanju asfalterjev 61
Priloga 1 Sklep 10: Kontrola kakovosti na DARS u ne kaže velikih odstopanj. Problem predstavlja dosežena ravnost, potrebno je proaktivno delovanje v vseh fazah procesa izgradnje in obnov. Dano je priporočilo, da se tematika obravnava z izvajalci asfalterskih del. Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA G. Jurgele je podal naslednjo problematiko: v praksi se ugotavlja, da posamezni dimenzionerji povsem različno interpretirajo tehnično regulativo in kot izhodišče v posameznem primeru vzamejo: samo asfaltne plasti asfaltne plasti in cementno stabilizacijo asfaltne plasti in Cementno stabilizacijo in drobljenec Podal je pobudo, da se zavzame enotno stališče, ki se ga uveljavi. Problematika bo obravnavana na naslednjem sestanku za katerega se pripravi pisni predlog. Sklep 11: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri dimenzioniranju. Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA Večina članov komisije se predlagala, da se naslednji sestanek organizira v letu 2015. Vodja komisije Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad. V vednost: - DARS: g. Skok, član uprave - DRSC: g. Grmek, direktor - Vsem prisotnim in vabljenim 62
Priloga 1 Številka: 107 1 2015 Datum: 15.1.2015 ZAPISNIK 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015 Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana. Prisotni: - člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen, - ZAG: ga. Turk - IGMAT: Bašelj - DARS: Poznič Odsotni: opravičeni - DRSC: T. Willenpart KZA se je prvič sestala v popolni in deloma obnovljeni strukturi. Vodja KZA je čestital obema novima predstavnikoma v komisiji ge. Fortuna in g. Donko in jima zaželel uspešno delo. Sklep 1/88: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije s čimer je zagotovljena sklepčnost. Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 87. sestanka KZA priloga 2. Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah priloga 3. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti predlogi potrebnih prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,.) priloga 4. Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah na Kongresu DRC o cestah in prometu in priprave na 15. KAB. 5. Razno K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika Na zapisnik 87. KZA ni bilo pripomb. 63
Priloga 1 Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji: Sklep 3/86»Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo mesto Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z naročniki. Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora Sklep 11/87: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri dimenzioniranju. Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA Sklepi ostajajo v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov dolenjskih odsekov, izvede se vizualni ogled. G. Jurgele je pripravil predlog rešitve za sklep 11/87. Dodatno je bil pozvan, da predlog preveri na enem od najbolj obremenjenih odsekov na avtocestah. Tematika bo uvrščena na naslednjo KZA. V odvisnosti od vremenskih pogojev se naslednji sestanek KZA izvede na Dolenjskem. Sklep 2/88: Naslednji sestanek KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem. Predlagano je bilo, da je sestanek na AC bazi Krško, nato pa se izvede pregled odseka. Zadolžen: vodja komisije Rok: spomladanska seja KZA K tč.2 dnevnega reda Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah gadivo v prilogi S strani ge. Irene Fortuna je bilo predstavljeno Poročilo o poskusnih poljih, izvedenih v obdobju 2010 2013. Izdelano poročilo nazorno prikazuje kaj vse je bilo v teh letih narejeno na razvojnem področju. Pridobljene informacije so zelo dobra osnova za uporabo posameznih spoznanj v praksi. Podano je bilo tudi stališče, da je potrebno izvedene razvojne naloge čim večkrat predstaviti in na ta način širiti strokovna spoznanja, osveščati in izobraževati. KZA bo te aktivnosti vzpodbujala. 64
Priloga 1 Sklep 3/88: KZA se je seznanila s poročilom o izvedenih poskusnih poljih. Zadolžen: člani KZA Rok: stalen K tč. 3 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti predlogi potrebnih prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,.) priloga Novelacija»Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«, je bila osrednja točka dnevnega reda. Pred sestankom je bila razposlana zadnja verzija, ZAG, Igmat sta posredovala svoje pripombe. Organizirani so bili že nekateri medsebojni razgovori. Na sestanku so bile usklajevane posamezne pozicije, predlog programa je v prilogi zapisnika. Navedeni predlog bo usklajen in potrjen s strani članov KZA. Formalna potrditev programa bo izvedena na naslednjem sestanku KZA. Sklep 4/88: Člani KZA so obravnavali»programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«. Pripravljen bo čistopis, ki bo posredovan v dodatni pregled in potrditev. Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA K tč. 4 dnevnega reda: Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah na Kongresu DRC o cestah in prometu in priprave na 15. KAB. Podana je bila informacija o izvedenem dnevu asfalterjev, novembra 2014 na Bledu. Ena od točk sestanka OPD je bila posvečena kakovosti del v letu 2014. Žal je obseg del razmeroma majhen, razdrobljen, osnovni kriterij za oddajo del ostaja cena izvedbe. Zaradi navedenega ni možno posvetiti večje pozornosti na kakovost proizvodnje in izvajanja del. Na obnovah na avtocestah, je bila s strani DARS izpostavljena slabša ravnost izvedbe vozišč. Prav tako smo v zadnjem letu ugotavljali, da se v vseh pogojih uporablja skoraj izključno bitumen 50 70, skoraj samo izjemoma 70 100, mehkejših tipov se praktično ne uporablja. Navedeno je zaskrbljujoče, predvsem pri uporabi rezkanca v vročem asfaltu. Poročila o Dnevu asfalterjev so dostopna na spletni strani ZAS. Na kongresu DRC, aprila 2015 bo posebna točka namenjena kakovosti del po področjih. Za področje asfalterskih del je bil k sodelovanju povabljen Jani Prosen, ki je izpostavil, da je na skupnem sestanku edini zastopal stališče, da je kakovost asfalterskih del sicer padla, vendar nikakor ni izjemno slaba ali celo katastrofalna. Delamo, se povezujemo, sledimo stroki, novi proizvajalci in izvajalci del se trudijo, se vključujejo v vzpostavljene institucije in organe ter si prizadevajo dati svoj prispevek. Seveda je propad velikih sistemov nemogoče nadomestiti v kratkem času. V času med 26. in 27. novembrom bo na Bledu organiziran 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Glede na sovpadanje kongresa in kolokvija so potrebna dodatna prizadevanja, da bo vsaka 65
Priloga 1 prireditev zase dala svoj maksimum za udeležence, stroko in podjetja. V ta namen je bila dana pobuda, da se prične z razmišljanjem glede ciljev, ki jih želimo doseči na 15. KAB. Članom KZA je bil predstavljene osnutek sekcij: - SEKCIJA 1: OSNOVNI MATERIALI V ASFALTERSTVU AGREGATI IN BITUMNI - SEKCIJA 2: VZDRŽEVANJE IN FINANCIRANJE CEST + okrogla miza - SEKCIJA 3: PONOVNA UPORABA ASFALTA - SEKCIJA4: TRAJNOSTNI RAZVOJ ASFALTERSKE TEHNOLOGIJE (nizkotemperaturni asfalti, asfalti za znižanje hrupa, zeleno javno naročanje, laboratorijske tehnike, novi materiali ) Tradicionalno so predvidene predstavitve podjetij in družb ter ključni referenti (»key note speakers«). Povabljeni so že nekateri uveljavljeni strokovnjaki iz tujine, z drugimi tečejo pogovori. Člani KZA so pozvani, da posredujejo predloge referatov. Kot predstavniki KZA so seveda vsi osebno povabljeni k aktivnem sodelovanju. Sklep 5/88: Člani KZA so bili informirani o preteklih dogodkih (DAN asfalterjev na Bledu) in o Kongresu DRC ter Kolokviju ZAS, oboje v letu 2015. Člani KZA so povabljeni k sodelovanju in prevzemu aktivne vloge. Poziv za posredovanje predlogov. Zadolžen: člani KZA, naročniki Rok: april in november 2015 K tč. 6 dnevnega reda: Razno Podana je bila informacija, da bo v letošnjem letu obletnica končanja prvega avtocestnega odseka, ki ga je kot naročnik»zgradil«dars. Navedeno sovpada z ustanovitvijo Komisij za posamezna področja, med katerimi je bila ves čas KZA najbolj aktivna. Vodja Komisije si bo prizadeval, da se dogodek ustrezno obeleži. Vodja komisije Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad. 66
Priloga 1 Priloga: predlog»programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015 V vednost: - DARS: g. Skok, član uprave - DRSI: g. Grmek, direktor - DRI: g. Kač, generalni direktor - Vsem prisotnim in vabljenim 67
Priloga 1 Številka: 107 1 2015 Datum: 8.5.2015 ZAPISNIK 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015 Sestanek je bil organiziran v prostorih avtocestne baze DARS Na Brezovici 25, v Novem mestu. Prisotni: - člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen, - ZAG: ga. Turk - IGMAT: Bašelj - DARS: Dragan (delno), Poznič Odsotni: opravičeni - DRSC: Mojca Turk, Janez Kušnik, Ksenija Marc V uvodu je vodja KZA pojasnil, da smo že večkrat prelagali izvedbo komisije na terenu, tokrat nam je uspelo. Z DARS smo vse dogovorili, g. Janez Dragan, vodja baze je pripravil vse potrebno za izvedbo sestanka. Henigman in Dragan sta pojasnila celotnega sestanka, ki zajema tudi ogled AC odsekov do Obrežja (DARS je zagotovil spremstvo) in zaključek v Šentjerneju. Podana so bila navodila v zvezi z varnostjo na odseku. Dragan je prav tako predstavil stanje na področju vozišč, ki jih njegova AC baza pokriva. Skupaj skrbijo za okoli 70 km dvosmernih avtocest, posamezni odseki so v zelo dobrem stanju, posamezni so slabši. Tudi z asfalti na posameznem odseku ne morejo biti zadovoljni, problematika na posameznih voziščnih konstrukcijah je sestavljena iz naslednjih poškodb: - Posamezne razpoke, - Manjše udarne jame, - Razpokane in posedene površine - Mehurjenje na premostitvenih objektih Vsekakor je Dragan izrazil veliko zadovoljstvo, da se je KZA odločila, da pride na dolenjsko in s svojimi predlogi pomaga rešiti/izboljšati problematiko. V nadaljevanju je bil predlagan spodnji dnevni red in pregledana sklepčnost sestanka. 68
Priloga 1 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 89. sestanka KZA priloga 2. Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti priloga 3. Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih (PmB) 4. Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah predstavitev analize DRI priloga 5. Uporaba rezkanca v procesu klasične proizvodnje asfaltnih zmesi 6. Kongres DRC o cestah in prometu ocena, priprave na skupščino ZAS razprava na temo okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB referati 7. Razno (obravnava razpok na AC Novo mesto Obrežje, ogled stanja in razprava) Predlaga se naslednja dva sklepa: Sklep 1/89: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije, s čimer je zagotovljena sklepčnost. Sklep 2/89: Dnevni red sestanka je bil soglasno sprejet. K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika Na zapisnik 88. sestanka KZA ni bilo pripomb. Posamezni sklepi so bili pojasnjeni in diskutirani. Posebno pojasnilo je bilo dano glede predloga Sloman, da se s strokovnim dogodkom obeleži 20 let od ustanovitve in delovanja strokovnih komisij. Če smo precizni, je pravzaprav ves čas delala samo KZA. Vodja komisije je na to temo opravil razgovor s predstavniki DARS, ki kažejo zanimanje za takšno obeležitev, do konkretnega dogovora še ni prišlo. Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji. Vse odprte teme bodo obravnavane na današnjem sestanku. Za posamezne sklepe predhodnih sestankov so bila dana naslednja pojasnila. Sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z naročniki. Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora Pripravlja se srečanje s predstavniki Asfinag, kjer se bo preverila njihova uporaba manj hrupnih asfaltov. DARS se bo tudi na osnovi te informacije odločila kako naprej. 69
Priloga 1 K tč.2 dnevnega reda Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti priloga Sloman je na osnovi predlogov, ki so bili obravnavani na prejšnjem sestanku pripravil čistopis, ki je bil posredovan na DRI, ki ga predlog uporabil za izvedbo razpisa za zunanjo kontrolo kakovosti za obnove vozišč. V razpravi je bilo pojasnjeno, da so v programu že upoštevani nekateri preskusi, ki so določeni v predlogih noveliranih standardov (npr. za bitumne), saj s tem zagotavljamo razvoj. Seveda pa se od izvajalcev zunanje kontrolo pričakuje tudi razvojno delovanje in informiranje o izvedbi del in doseženi kakovosti. Podani so bili tudi nekateri predlogi za dopolnila, v glavnem gre za lepotne popravke. Sklep 3/89: KZA se je seznanila z noveliranim Programom za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti in ga potrjuje. Popravke se posreduje Ireni Fortuna. Upošteva se popravke, ki bodo dospeli do roka realizacije sklepa. Zadolžen: člani KZA Rok: 31.5.2015 K tč. 3 dnevnega reda: Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih (PmB) ZAG je po vzoru preskusov staranja cestogradbenih bitumnov pristopil k izdelavi analize tudi za polimerne bitumne. Poročilo je podal Aleksander Ipavec, bolj natančno bo naloga predstavljena DARS u, predvidena pa je tudi predstavitev v času skupščine ZAS 11. junija 2015, zato povzetka v tem zapisniku ne delamo. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je potrebno rezultate preiskav predstaviti čim širšemu krogu in to čim večkrat. Naš trg ni posebej velik in samo dovolj znanja in izkušenj s strani izvajalcev, proizvajalcev, nadzornikov, in dober nadzor sta zagotovilo, da bodo proizvajalci bitumnov pazljivi pri distribuciji bitumnov na slovensko tržišče. Sklep 4/89: Podana je bila informacija s strani Aleksandra Ipavca glede izvedb preskusov staranja s polimeri modificiranih bitumnov. Naloga bo predstavljena naročniku in na naslednjih dogodkih ZAS (skupščina, 15. KAB) Zadolžen: ZAG, Henigman Rok: skladno z dogodki 70
Priloga 1 K tč. 4 dnevnega reda: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah predstavitev analize DRI priloga Izdelan je bil predlog DRI»Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, obnove DARS«glede upoštevanja obstoječih v konstrukcijo vgrajenih plasti. - V1: Upošteva se vse plasti - V2: Upošteva se samo asfalt - V3: Upošteva se TD 25 cm - V4: CS se upošteva kot asfalt - V5: 50 % CS se upošteva kot asfalt Predlagatelj (Mitja Jurgele) je predlagal, da se izdela priporočilo, po katerem se uporabi V5. Na predlog vodje komisije je bilo za preveritev predloga s strani Mitje Jurgelete izdelano dodatno testiranje predloga na treh AC odsekih Brnik Vodice, Logatec Unec in Maribor Slivnica. Za vsak odsek je bilo obdelano vseh 5 različnih variant in pokazalo se je, da je predlog sprejemljiv. V razpravi so bila podana različna stališča in sicer, - da se vsi člani KZA ne počutijo dovolj kompetentne, da bi sodelovali pri takšnem priporočilu ter - da je predlog morda preveč administrativen. Vodja komisije je izpostavil zavzemanje za odločitev, saj je najslabše to kar imamo sedaj, ko vsak dimenzioner po mili volji opredeljuje obstoječe stanje. Poznič je pojasnil, da so primeri, ko so predlagane debeline kot primer: 18 ali 4 cm, prave (realne) debeline pa se nekje vmes! Z danim predlogom želimo poenotiti pristop, želimo da se dimenzioner bolj poglobljeno ukvarja z obstoječim stanjem in želimo da bodo predlogi varni, vendar sočasno tudi dovolj racionalni. Soglasno mnenje je bilo, da bi morali zagotoviti oddajo del kompetentnim strokovnjakom, pa takšnega priporočila niti ne bi potrebovali. Žal pa oddaja del vsakomur, ki izpolnjuje formalne pogoje, ne zagotavlja dovolj dobre kakovosti. Žal velikokrat niti najmanjše še sprejemljive! Podan je bil predlog (Prosen), da se o predlogu DRI opravi dodaten razgovor, na katerega se povabijo Jožica Cezar, Aleksander Ljubič,. in na katerem se doseže širše soglasje o predlogu DRI. Sklep 5/89: Člani KZA so Obravnavali dopolnjen predlog DRI»Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, obnove DARS«in ga potrjujejo ob pogoju, da se pridobi širše strokovno soglasje. DARS u predlagamo, da okrepi zahteve glede oddaje izdelave predlogov dimenzioniranj in okrepi izvedbo revizij, recenzij. Zadolžen: člani KZA, naročnik DARS Rok: 30. junij 2015/stalen 71
Priloga 1 K tč. Kongres DRC o cestah in prometu ocena, priprave na skupščino ZAS razprava na temo okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB referati V kratki razpravi smo se spomnili 12. Kongresa DRC, ki je zelo uspel. Strokovne teme so bile uravnotežene (beton, zemeljska dela in asfalt) s po tremi predstavljenimi prispevki, ki so bili zanimivi in dobro sprejeti. Podana je bila informacija glede Skupščine ZAS in glede domačih referatov na 15. Kolokviju o asfaltih in bitumnih, novembra na Bledu. Člani KZA so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju. K tč. 7 dnevnega reda: Razno Janez Dragan je predstavil odseke na dolenskem kraku med Novim mestom in Obrežjem (priloga). Sledil je ogled odsekov, podan je predlog, da se pripravi posebno poročilo. Vodja komisije Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad. Priloga: predlog»programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015 V vednost: - DARS: g. Skok, član uprave - DRSI: g. Grmek, direktor - DRI: g. Kač, generalni direktor - Vsem prisotnim in vabljenim 72
Priloga 2 PRILOGA 2 2 1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 do decembra 2014... 74 2 2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA... 81 2 3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 do januarja 2015... 82 73
Priloga 2 Naročnik: Inženir: Odsek AC / objekt PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije VERZIJA PROGRAMA 116 - DO DECEMBRA 2014 Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji, standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte. Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih (po Zakonu o gradbenih proizvodih iz leta 2000 in TSC 04.100 za prevzemanje gradbenih proizvodov). Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 2 SPODNJE NOSILNE PLASTI 2.1 Nevezane nosilne plasti NNP (TSC 06.200) 2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m 3 1000 4000 - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 3 1000 4000 - kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m 3 * 2000 4000 - oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m 3 2000 4000 - delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m 3 2000 8000 - preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m 3 10000 40000 - odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m 3 10000 40000 - preskus metlen modro TSC 06.720 m 3 1000 4000 - odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m 3 20000 80000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen mo 2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2 4000 16000 - preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m 2 4000 16000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro 2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2+ 4000 16000 - gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m 2 200 800 - dinamični deformacijski modul - E vd TSC 06.720 m 2 400 1600 - statični deformacijski modul - E v2 TSC 06.720 m 2 1000 4000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro 2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320) 2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2 4000-16000 2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m 2 8000-20000 2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m 2 8000-20000 - tlačna trdnost (3 preskušanci) m 2 4000 20000 - odpornost proti zmrzovanju po potrebi m 2 40000 20000 2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m 2 100 400 74
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410) 3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base stab) 3.1.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 4000 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 4000 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 4000 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 4000 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 4000 3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000-4000 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000-4000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 200-400 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne in vezne plasti (AC base, AC bin) 3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izvajalec del pridobi - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t Izjavo o lastnostih - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostihi poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 3.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - penetracija SIST EN 1426 t Izvajalec del pridobi 4000 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t Izjavo o lastnostih 4000 - duktilnost DIN 52013 t 4000 - RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000*** - RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** - RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t Izvajalec del pridobi 4000 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t Izjavo o lastnostih 4000*** - RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** *** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru 3.2.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000-4000 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000-4000 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000-4000 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000-4000 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000-4000 75
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 200-400 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000-4000 - penetracija SIST EN 1426 t 4000-4000 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 4000 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 4000 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod Za PmB vezivo dodatno: - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000-4000 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 4000-4000 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t 4000-4000 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo 3.4 Bituminizirane zmesi za nosilno obrabne in obrabno zaporne plasti (AC surf Z3) 3.4.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t Izvajalec del pridobi - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t Izjavo o lastnostih *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 3.4.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t - penetracija SIST EN 1426 t Izvajalec del pridobi - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t Izjavo o lastnostih - duktilnost DIN 52013 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod 3.4.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 3.4.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100-200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.4.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t XXXXX XXXXX 2500 - penetracija SIST EN 1426 t XXXXX XXXXX 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno zaporne asfaltne plasti 3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) 3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t Izvajalec del pridobi - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t Izjavo o lastnostih - odpornost proti obrabi M DE SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 76
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3.5.1.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 Izvajalec del pridobi - duktilnost DIN 52013 t 2500 Izjavo o lastnostih - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 - RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t Izvajalec del pridobi 2500 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t Izjavo o lastnostih 2500 - RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 *** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru 3.5.1.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100 200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500-2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500-2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo - elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13703 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** 3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) 3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t - modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t - delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izvajalec del pridobi - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t Izjavo o lastnostih - odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 77
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3.5.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 Izvajalec del pridobi - duktilnost DIN 52013 t 2500 Izjavo o lastnostih - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 - RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo - elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t Izvajalec del pridobi 2500 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t Izjavo o lastnostih 2500 - RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 3.5.2.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 - občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t * 8000 - odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t * 8000 - odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi.** SIST EN 13697-46 t ** 8000 - odpornost proti utrujanju** SIST EN 12697-24, anne t ** 8000 - določitev modula togosti** SIST EN 12697-26, anne t ** 8000 - določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu**sist EN 12697-25, meto t ** 8000 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za bituminzirano zmes 3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100 200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500-2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500-2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo - elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13703 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** 3.6 Površinska prevleka PP vhodni materiali: - lastnosti zmesi zrn: - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t 78
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število - modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t - delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t Izvajalec del pridobi 20000 - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izjavo o lastnostih - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t - odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod - lastnosti veziva m2 vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 - standardne lastnosti (veziva, ki je lahko B, PmB, bit-emulzija...) **izjavo o lastnostih poda dobavitelj veziva za ta proizvod PP izvedba del: - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 8000* - 30000 - količina pobrizga m2 2000* - 8000 - količina posipa m2 4000* - 20000 3.7 Nadzor in poročilo o kakovosti izvedenih del - redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem odsek skladno z operat. sestank 0,5/km - zaključno poročilo za voziščne konstrukcije celotnega odseka odsek 1-1 5 HIDROIZOLACIJE 5.1 Hidroizolacije na bitumenski osnovi in zaščita hidroizolacije 5.1.1 Preiskave materialov 5.1.1.1 Epoksidni predhodni premaz - identifikacijski preskus (IR spekter, pot-life, TL-BEL-EP šarža izjava o lastnostih 1 x šaržo gostota, vsebnost polnil) 5.1.1.2 Bitumenski materiali - bitumenski predh.premaz-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg izjava o lastnostih 5000 - bitumenska lepilna zmes-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg izjava o lastnostih 5000 - bit. hidroizol. trak za vertik.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m 2 izjava o lastnostih - bit. hidroizol. trak za horizont.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m 2 izjava o lastnostih 4000 - s polimeri modificiran bit. (del.preisk. lastnosti) t izjava o lastnostih - zalivna zmes SIST EN 14 188-1,2 kg izjava o lastnostih - meritve ravnosti zaščitnih plošč (sistem Servidek/Servipak) 5.1.2 Kontrola vgradnje - površina podlage (ravnost, hrapavost) m 2 250-500 - površina podlage (odtržna trdnost betona) m 2 500-500 - osnovni epoksidni premaz (odtržna trdnost) SIST EN 1542 m 2 250-500 - bituminizirane zmesi za zaščitno plast:(ma (7)-liti asfalt ali t na objekt - ocena AC (7)-bitumenjski beton ali SMA (7)-drobir z bitumenskim mastikom; kompletna preiskava zmesi) - meritve gostote zaščitne plasti z izotopno sondo (AC (7); SMA (7)) m 2 * 10/objekt - 10/objekt - bituminizirane zmes za obrabno in zaporno plast: t na objekt - (AC surf-bitumenski beton ali SMA-drobir z * najmanj 10 meritev/objekt bitumenskim mastiksom; kompletna preiskava zmesi) - meritve gostote plasti obrabne in zaporne plasti z izotopno sondo (AC surf; SMA) m 2 10/objekt - 10/objekt - bit. hidroiz.trak za horizont.hidroiz. (odtržna trdn.) TSC 07 104 m 2 - - 500* * za objekte do 1000 m 2 najmanj 3x 5.1.3 Nadzor in delna poročila o kakovosti izvedenih del - redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem število - * - delna poročila (mesečna, polletna in letna) za Hi na bitumenski osnovi celotnega odseka objekt 1 - ocena * Za objekte do velikosti 1000 m 2. Za viadukte se obseg potrebnega nadzora smiselno prilagodi 79
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij) 11.1 Trasa končno poročilo o kakovosti izvedenih del 11.2 Objekti končno poročilo o kakovosti izvedenih del 11.3 Deviacije končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 število - 1 število - 1 12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah) točke - 1 OPOMBA: Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektne dokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenih materialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradi sprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v času izvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količini preiskav je potrebno predhodno dogovoriti s strokovno službo inženirja. Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotoviti pokritje vseh izvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripraviti končno poročilo o kvaliteti izvedenih del. REKAPITULACIJA REKAPITULACIJA REKAPITULACIJA: 2 SPODNJE NOSILNE PLASTI 3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410) 11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL 12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, Skupaj (1-12) 22 % DDV: SKUPAJ 80
Priloga 2 PREISKAVE ASFALTNIH ZMESI V ODVISNOSTI OD PROMETNIH OBREMENITEV na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA Preiskave Prometne obremenitve Izredno težka Zelo težka, težka Srednja Lahka, Zelo lahka Hodniki za pešce, kolesarske steze ipd. Zmesi kamnitih zrn A1 A2 A3 A4 A5 - zrnavost SIST EN 933-1 X X X X - delež finih delcev SIST EN 933-1 X X X X - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 X X X - modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 X X - delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 X X - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 X X - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 X X X - odpornost proti obrabi M DE SIST EN 1097-1 X X X - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A X X X X X - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 X X - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 X X - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 X X X X Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X X - penetracija SIST EN 1426 X X X X X - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X X X - duktilnost DIN 52013 X X X X - RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X X X - RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X X X - RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X X X PmB vezivo dodatno: - elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X X - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13703 X X X - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X - PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X - PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X - PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 X X X X X - zrnavost SIST EN 12697-2 X X X X X - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 X X X X X - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 X X X X X - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 X X X X X - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 X X X - odtekanje veziva (SMA, PA) SIST EN 12697-18 X X X - izguba delce (PA) SIST EN 12697-17 X X - vodopropustnost (PA) SIST EN 12697-19 X X - odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 X X - odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexd X X - določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annex B X X - določitev odpornosti proti trajnemu preoblikovanj SIST EN 12697-25, metoda B X X Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 X X X X X - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 X X X X X - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 X X X X X - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 X X X X X - zlepljenost plasti TSC 06.753 X X X X X - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 X X - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 X X X X ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X - penetracija SIST EN 1426 X X X X - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X - duktilnost DIN 52013 X X X Ekstrahirano PmB vezivo dodatno: - elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13703 X X - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X 81
Priloga 2 Naročnik: Inženir: Odsek AC / objekt PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije VERZIJA PROGRAMA 117 JANUAR 2015 Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji, standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte. Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih po Zakonu o gradbenih proizvodih V izjavah o lastnostih morajo biti navedene lastnosti, ki so zahtevane v pripadajočih standardih. Program povprečne pogostosti je razvojno naravnan, tako da so predvideni že nekateri preskusi, ki se predvideni v noveliranih standarih. 2 SPODNJE NOSILNE PLASTI Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 2.1 Nevezane nosilne plasti NNP (TSC 06.200) 2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m 3 1000 4000 - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 3 1000 4000 - kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m 3 * 2000 4000 - oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m 3 2000 4000 - delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m 3 2000 8000 - preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m 3 10000 40000 - odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m 3 10000 40000 - preskus metlen modro TSC 06.720 m 3 1000 4000 - odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m 3 20000 80000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro 2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2 4000 16000 - preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m 2 4000 16000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro 2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2+ 4000 16000 - gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m 2 200 800 - dinamični deformacijski modul - E vd TSC 06.720 m 2 400 1600 - statični deformacijski modul - E v2 TSC 06.720 m 2 1000 4000 * če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro 2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320) 2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m 2 4000-16000 2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m 2 8000-20000 2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m 2 8000-20000 - tlačna trdnost (3 preskušanci) m 2 4000 20000 - odpornost proti zmrzovanju po potrebi m 2 40000 20000 2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m 2 100 400 82
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035) 3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base stab): vezivo cestogradbeni bitumen 3.1.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000-4000 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000-4000 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000-4000 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000-4000 3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000-4000 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000-4000 neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 200-400 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen 3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Deklarirano na izjavi o - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t lastnostih * - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 3.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0 - penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0 - duktilnost DIN 52013 t 4000 0 - indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0 - kinematična viskoznost pri 135 C - samo za BIT SIST EN 12595 t Deklarirano na izjavi o 4000 0 - dinamična viskoznost pri 60 C - samo za BIT SIST EN 12596 t lastnostih * 4000 0 - RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0 - RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0 - RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod 3.2.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000-4000 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000-4000 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000-4000 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000-4000 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000-4000 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 200-400 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000-4000 - - penetracija SIST EN 1426 t 4000-4000 - - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000-4000 - - duktilnost DIN 52013 t 4000-4000 - 83
Priloga 2 3.3 Bituminizirane zmesi za vezne asfaltne plasti (AC bin): vezivo PmB 3.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izvajalec del pridobi - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t Izjavo o lastnostih * - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t 3.3.2 Bitumensko vezivo Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000-4000 - - penetracija SIST EN 1426 t 1000-4000 - - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - - duktilnost DIN 52013 t 4000 - - RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 - - RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 - - RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 - Izvajalec del pridobi - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 - izjavo o lastnostih* - sila in energija pri raztezanju pri 10 C (ali 5 C) SIST EN 13589 in 13703 t 4000 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 - - stabilnost pri skladiščenju SIST EN 13399 t 4000 - - sprememba PK SIST EN 1427 t 4000 - - sprememba pen SIST EN 1426 t 4000 - *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi (bitumna) za uporabljeno bitumensko vezivo 3.3.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000-4000 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000-4000 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000-4000 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t 8000 - odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexd t izvajalec del pridobi 8000 - določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexb t predhodno poročilo 8000 - določitev odporn. proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-25, metoda B t 8000 3.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000-4000 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000-4000 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000-4000 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000-4000 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 200-400 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2000-4000 - - penetracija SIST EN 1426 t 2000-4000 - - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - - duktilnost DIN 52013 t Pridobiti v primeru 4000 - - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t izdelave poskusnega 4000 - - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t polja ** 4000 - - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 - ** preiskave se izvedejo, ko je potreba po predhodni izvedbi poskusnega polja 3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno zaporne asfaltne plasti 3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) vezivo cestogradbeni bitumen 3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t Izvajalec del pridobi - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t Izjavo o lastnostih - odpornost proti obrabi M DE SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 84
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3.5.1.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 - duktilnost DIN 52013 t 2500 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000 - RTFOT in PAV: vrednost penetracije SIST EN 1426 t Izvajalec del pridobi 4000 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t Izjavo o lastnostih * 4000 - po RTFOT: DSR (pri dveh temperaturah) SIST EN 1427 t 4000 - po RTFOT in PAV: DSR SIST EN 14770:2012 t 4000 - po RTFOT in PAV: BBR SIST EN 14771:2012 t 4000 *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod 3.5.1.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 - občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec preveri 8000 3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 22 t izvajalec preveri 8000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100 200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) 3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500-2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500-2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) vezivo PmB 3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t - modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t - delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izvajalec del pridobi - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t Izjavo o lastnostih - odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 3.5.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 - duktilnost DIN 52013 t 2500 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t Izvajalec del pridobi 2500 - RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t Izjavo o lastnostih 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 85
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3.5.2.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 - občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000? - odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000? - odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi. SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000? - odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexd t XXXXX XXXXX 8000? - določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexb t XXXXX XXXXX 8000? - določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000? *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži poročilo 8000 neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100 200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500-2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500-2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 3.5.3 Drenežni asfalt (PA) vezivo PmB 3.5.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t - delež finih delcev SIST EN 933-1 t - kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t - modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t - delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t - odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t Izvajalec del pridobi - odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t Izjavo o lastnostih - odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t - obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t - odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t - odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t - volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod 3.5.3.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 - duktilnost DIN 52013 t 2500 - RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t Izvajalec del pridobi 2500 - RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t Izjavo o lastnostih 2500 - RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 86
Priloga 2 Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število 3.5.3.3 Vgrajevana proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500-2500 - zrnavost SIST EN 12697-2 t 500-2500 - največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500-2500 - prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500-2500 - preskus izgube delcev SIST EN 12697-17 t izvajalec predloži poročilo 2500 - občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000? - odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000? - odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000? - odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexd t XXXXX XXXXX 8000? - določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexb t XXXXX XXXXX 8000? - določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000? *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500-2500 - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500-2500 - zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500-2500 - debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500-2500 - zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000-2500 - odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži 8000 - preskus horizontalne in vertikalne prepustnosti SIST EN 12697-19 t poročilo 2500 neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m 2 100 200 ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod 3.5.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500-2500 - penetracija SIST EN 1426 t 2500-2500 - pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 10 C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 - sila in energija pri raztezanju pri 25 C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij) 11.1 Trasa končno poročilo o kakovosti izvedenih del 11.2 Objekti končno poročilo o kakovosti izvedenih del 11.3 Deviacije končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 število - 1 število - 1 12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah) točke - 1 87
Priloga 2 OPOMBA: Veljavna regulativa Obseg del Notranja kontrola Zunanja kontrola (standard, TSC, ) enota mere količina na enoto število na enoto število Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektne dokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenih materialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradi sprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v času izvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količini preiskav je potrebno predhodno dogovoriti s strokovno službo inženirja. Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotoviti pokritje vseh izvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripraviti končno poročilo o kvaliteti izvedenih del. REKAPITULACIJA REKAPITULACIJA REKAPITULACIJA: 2 SPODNJE NOSILNE PLASTI 3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035) 11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL 12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, Skupaj (1-12) 22 % DDV: SKUPAJ 88
Priloga 3 PRILOGA 3 3 1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica Draženci (Gruškovje), predlog sklepa Uprave DARS, 2006... 90 89
90 Priloga 3
91 Priloga 3
Priloga 4 PRILOGA 4 4 1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA Eurobitume (Draft Minutes, EAPA TC 14 N948)... 93 4 2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision of bitumen test data for EN 12591 Annex X Informative properties")... 97 in polimerne bitumne ("Table 1 Specification framework for polymer modified bitumen after meeting of 12 th of September 2014 in Table 2 Specification framework for polymer modified bitumen Additional Properties after meeting of 29 th of August 2014")... 98 92
Priloga 4 EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx DRAFT Minutes Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting held on Friday 12 th September 2014 in the Eurobitume offices in Brussels. 9.00-14.00 hours CET 1. Opening E Beuving opened the meeting. 2. Adoption of the agenda The agenda was approved with a change to the title of items 4 & 5 because the rev 1 version of the annex was not discussed at the previous meeting 3. Minutes of the Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting (EAPA-TC-14 N942 / Eurobitume 2014/TC/0xx) The minutes were approved without changes. Actions Action for GPB to discuss with French contractors; Subject was discussed at the national mirror group, but not directly between GPB & USIRF. The item was discussed again during the meeting. 4. Paving Grade Bitumen standard Approval of proposal (N943 Rev.1) Minor detail changes to the table for rheological properties were made: MPa was deleted from the unit column for BBR data and degrees was added for the unit value for delta. E Beuving stated that it was positive that EAPA and Eurobitume could agree on the rheological properties to be measured. Regarding the proposal from EAPA for bitumen for emulsions there was discussion about whether and how to implement any requirements within CEN. It was agreed to remove the proposal for bitumen for emulsions from the annex. Action 1: A French led sub-group will organise a meeting to discuss potential solutions to the information for bitumen for emulsions. It was agreed that the development of harmonised test methods for salt content and acid value could take place at CEN level. There was discussion on the possible ways in which to do this, B Eckmann stated that such properties were typically tested by the bitumen manufacturers, therefore it was more likely to be a TC 336 WG1 action than WG2. It was proposed that WG2 should raise the issue with TC 366 and that the item should be raised at the next CEN TC336 Plenary meeting. 5. PMB standard and Performance Related Specifications Approval of proposal (N944 Rev.1) E Beuving introduced the revised proposal. T Blomberg gave two PPT presentations on the relevance of m-value to PMB properties (see TC-14-N949 and TC-14-N950). Reservations were expressed about the usefulness of the m-value for PMB, but it was agreed that it would be included in the proposal to TG5. 1 93
Priloga 4 EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx It was noted that the row for R&B Softening Point was not currently in the TG5 proposal. C Southwell requested that if there were changes to the TG5 proposal they should be communicated to TG5. 6. Common approach / position in work of CEN TC336 WG1 E Beuving stated that he was pleased that EAPA and Eurobitume could agree on a common position regarding the Paving Grade Bitumen standard and the Performance Related standard for PMB to provide to CEN. The common position should be formally communicated as the view of the industry to the chair of TC 336 WG1. It was stated that this common position of EAPA and Eurobitume should also be supported by national associations in the national mirror committees. Action2: E Beuving to forward the proposals agreed under agenda points 4 & 5 formally to C Southwell as chair of WG 1 and TG5. (See: TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014.doc and TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014) 7. Presentation of EAPA TC Work Programme 2014 2016 E Beuving presented the work programme (TC-14-N951). The main items are Stimulating adoption of Warm Mix Asphalt & temperature reduction Increasing the use of RAP and rejuvenators Increasing durability of pavements during maintenance. Best practice documents M Simms reported that TRL will shortly publish a report by a joint working group on best practice for repair of Joints in asphalt pavements. European standardisation, including CEN TC 350 & TC 351 Interaction with EAPA Asphalt plant and equipment producers CEN TC 350 and TC 351 and what to do in the future E Beuving stated that TC 227 is working on Environmental Product Declarations in CEN TC227 WG6.. TC 351 activity is covered by a liaison between TC 154 (Aggregates), TC 227 (Road Materials) and TC 336 (Bituminous binders). 8. Presentation of Eurobitume TC Work items M Southern reported on the activities of the Eurobitume Technical and HSE Committees. The main topics under discussion by the Eurobitume Technical Committee are: European standardisation CEN Data Collection re-analysis Update to the Eurobitume/Asphalt Institute Global perspective document PIARC Sub-committee 4.2 (Road Pavements) Carbon footprinting JRC Green Roads Infrastructure Ad Hoc Working Group 2 94
Priloga 4 EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx For HSE the main topics are; ANSES New research project on bitumen tracers INRS new occupational exposure monitoring method. Task Force Differentiation; looking at ways to differentiate between Air-rectified and Oxidised bitumen Safe Handling of bitumen Review of Safety Data Sheets REACH testing proposals. 9. Presentation of EAPA Environment Group Work Programme 2014 2016 (TC-14-N952) C Karcher reported on the activity of the EAPA Environment Group. Items include; Carbon Footprint ; It was stated that NAPA, Asphalt Institute are establishing working groups on LCI, Product Category Rules and Environmental Product Declarations. Rolling resistance Green Public Procurement Waste framework directive Emissions from plants Urban Heat Island WMA, recycling and noise reduction is also discussed in this group, but these topics are led by the EAPA Technical Committee. Determination of items of common interest Use of Reclaimed Asphalt Shingles of waste of asphalt shingles production in asphalt production E Beuving reported that the Environmental Group was preparing a report on the use of Reclaimed Asphalt Shingles (RAS) in asphalt mixtures. There was a question about the amount of shingles used and whether this topic might also include membranes also. 10. Involvement of EAPA and Eurobitume in European FP-7, Horizon 2020 and CEDR projects Overview of projects EAPA and / or Eurobitume are involved in E Beuving reported on the following projects; Back2Pave EDGAR (CEDR project) FunDBitS (CEDR project); The project is trying to develop new test methods for fundamental bitumen testing. EAPA is providing information DURABROADS (FP7 project); Aimed at developing sustainable growth by the use of eco-friendly & nano technology enhanced asphalts. EAPA is a member of the Advisory Board 3 95
Priloga 4 EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx ROSANNE (FP7 project); measurement standards for road surfaces for rolling resistance, skid resistance and noise emission. EAPA is a member of the Stakeholder Reference Group. Horizon 2020; EAPA is a partner in 2 research proposals, both related to asphalt. One covers asphalt including fibres, the other on durability of porous asphalt. Another project that is ongoing is the Ecolabel project; the project is working on Ecolabelling of construction products. Neither EAPA nor Eurobitume are currently involved in this project. 11. Possible future co-operation on projects of common interest Future steps for creating joint plans It was greed that EAPA and Eurobitume should work closely on exchange of information relating to Climate change related projects. A Sörensen mentioned that tar containing materials was a topic being discussed in the media in Germany. E Beuving reported that in the Netherlands tar containing material was incinerated. 12. Closing E Beuving stated that the meeting was positive and that it would be positive to conduct regular joint TC meetings so that exchange of information can take place. Participants were informed that the E&E Congress would take place in June 2016. Members of both associations are encouraged to submit papers for the congress. The call for abstracts is open and will close on 30 th November 2014. A next meeting was planned for 4 th February 2014; 0900 1400h CET (including lunch) 4 96
Priloga 4 EAPA TC 14 N943 Eurobitume TC/14/Nxxx Draft Annex for provision of bitumen test data for EN 12591 Annex X Informative properties Table X.1 lists informative properties which suppliers of paving grade bitumens shall make available as Supplier Declared Values. The values to be provided are typical values and are not intended to be used as specifications or interpreted as limiting values, but the data so provided may be of assistance in preparing asphalt mixture designs or for Low temp behaviour after long term ageing, a PROPERTY Temp at which S= 300 MPa, Temp at which m-value = 0.3 G* and δ 1,59 Hz (10 rad.s -1 ) after short term ageing a @15 ºC @40 or 60 ºC TEST METHOD EN 12607-1 + EN 14769 + EN 14771 EN 12607-1 + EN 14770 UNIT VALUE C DV MPa Note a The applicable properties shall be provided for bitumen grades appearing in Table 1A DV bitumen emulsion formulation. Supplier Declared Values shall be made available and shall be updated whenever a change occurs which would affect significantly one or more of the declared characteristics. 93 97
Priloga 4 TC 14 N944 Rev. Table 1 Specification framework for polymer modified bitumen after meeting of 12 th of September 2014 PROPERTY TEST METHOD UNIT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Penetration @ 25 C EN 1426 1/10 mm 10-40 25-55 45-80 40-100 65-105 75-130 90-150 120-200 200-300 MSCRT after ageing Jnr and % Recovery @ 3,2 kpa and @ 60 C EN 12607-1 a + pren 16659 kpa -1 DV % DV Softening Point (until the next 5 years review) OK EN 1427 C 80 75 70 65 60 55 50 45 40 Low temp behavior after ageing, temp and m-value at 300 MPa EN 12607-1 + EN 14769 + EN 14771 C DV Limit 1 Limit 2 Limit 3 Limit 4 Limit 5 - DV Cohesion b Force ductility (50 mm/min traction) Or EN 13589 followed by EN 13703 J/cm 2 3 at 5 C 2 at 5 C 1 at 5 C 2 at 0 C 2 at 10 C 3 at 10 C 0,5 at 15 C 2 at 15 C 0,5 at 20 C Tensile test (100 mm/min traction) EN 13587 followed by EN 13703 J/cm 2 3 at 5 C 2 at 5 C 1 at 5 C 3 at 0 C 3 at 10 C Evolution after mixing Change in mass a EN 12607-1 c % 0,3 0,5 0,8 1,0 Flash point EN ISO 2592 C 250 235 220 a. For some highly viscous polymer modified bitumens where it is not possible to carry out the RTFOT at the reference temperature of 163 C, the procedure shall be carried out at 180 C. b. One cohesion method shall be chosen. c. Change of mass after ageing (RTFOT) can be positive or negative 98
Priloga 4 TC 14 N944 Rev.2 Table 2 Specification framework for polymer modified bitumen - Additional Properties after meeting of 29 th of August 2014 PROPERTY TEST METHOD UNIT 0 1 2 3 4 5 @ 15 ºC MPa DV degrees DV Addressing temperature sensitivity: G* and δ 1,59 Hz (10 rad.s -1 ) after short term ageing @ 40 ºC @ 60 ºC EN 12607-1 + EN 14770 MPa DV degrees DV MPa DV degrees DV Addressing the development of stiffness: G* and δ 1,59 Hz (10 rad.s -1 ) @ 15 C and 30 C, fresh and after short term and long term ageing fresh EN 14770 After RTFOT After RTFOT + PAV EN 12607-1+ EN 14770 EN 12607-1+ EN 14769+ EN 14770 MPa DV Degree DV MPa DV degrees DV MPa DV degrees DV Dynamic viscosity @ 100 s -1 @ 135 ºC b EN 13302 Pa.s NR a DV Storage stability c Difference in softening point EN 13399+ C NR a DV 5 EN 1427 Storage stability c Difference in penetration EN 13399+ C NR a DV 9 13 19 26 EN 1426 Elastic recovery @ 25 C EN 13398 % NR a DV 80 70 60 50 Elastic recovery @ 10 C EN 13398 % NR a DV 75 50 99
Priloga 4 TC 14 N944 Rev.2 The properties in Table 2 are additional properties, which are non-mandated, but have been found useful in some countries to describe polymer modified bitumens. a. NR. No Requirement may be used when there are no requirements for the property in the territory of intended use. b. For some binders (e.g. highly viscous binders), at 135 C, the required shear rate (100 s-1) may not be achievable. If different testing parameters (i.e shear rate or temperature) are used, those condition(s) shall be clearly stated. c. Storage conditions of the polymer modified binder shall be given by the supplier. Homogeneity is necessary for polymer modified bitumen. The tendency of polymer modified bitumens to separate during storage may be assessed by the storage stability test (see EN 13399). If the product does not fulfill the properties in Table 2 classes 2 to 5, information shall be given by the supplier regarding storage conditions for the polymer modified bitumen to avoid separation of the components and to ensure the homogeneity of the product. 100
Priloga 5 PRILOGA 5 5 1 Zapisniki koordinacij DARS Sloman... 102 5 2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj... 111 102 101
Priloga 5 PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC ZAPISNIK 1. SESTANKA dne 27.6.2014 Dnevni red : Prisotni : 1. Pregled projektne naloge 2. Obravnava tematskih sklopov 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi temeljni na obnašanju 2.2 Cestogradbeni bitumni 2.3 Manj hrupni asfalti 3. Razno - zaključek - DARS: g. Kušnik, g. Poznič, ga. Podgoršek (delno) - SLOMAN: g. Henigman Dokumenti v prilogi : Pregled potrebnih aktivnosti za realizacijo naloge :»Uvedba novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC «Dogovori / Sklepi: 1. Pregled projektne naloge V projektni nalogi je naročnik opisal problematiko in pričakovanja od izvajalca podjetja Sloman, družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. G. Kušnik je v uvodu povzelj cilje DARS, d.d. v obravnavani nalogi, ki pomenijo, da se kljub zmanjšani intenziteti gradnje sledi tehnološkim napredkom, ki so poznani v najbolj razvitih okoljih. V ta namen je potrebno pripraviti programe posameznih aktivnosti za uvedbo teh novih pristopov v prakso in širšo uporabo. Sledil je pregled vsebine nalog iz vseh treh vsebinskih sklopov. 2. Obravnavanje tematskih sklopov Na osnovi pripravljene projektne naloge je bil s strani izvajalca pripravljen pregled potrebnih aktivnosti za realizacijo naloge (priloga), ki je bil predmet obravnave na sestanku. 102
Priloga 5 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi, temeljni na obnašanju 2.2 Cestogradbeni bitumni 2.3 Manj hrupni asfalti (MHA) - Pričakovani rezultati in koristi za naročnika - Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti - Pobude za spremembo tehnične regulative - Matrika preiskav in predlog zmesi - Terminski in finančni plan aktivnosti - Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja - Spremljanje učinkov po uveljavitvi - Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti - Pobude za spremembo tehnične regulative - Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo - Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov - terminski in finančni plan aktivnosti - Spremljanje učinkov po uveljavitvi - Pričakovani rezultati ob uvedbi v uporabo in koristi - Analiza obstoječih poskusnih polj in aktivnosti - Pobude za spremembo tehnične regulative - Matrika preiskav za posamezni tip asfaltnih zmesi - Monitoring spremljanja poskusnih polj - analiza metod merjenja hrupa - Predlog uvedbe poskusnih polj - Vplivi na trajnost - Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti - Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo - Spremljanje učinkov 1. Naročnik bo izvajalcu posredoval poročila o izvedenih poskusnih poljih na avtocestah. 2. Naročnik bo izvajalcu posredoval poročilo o izvedeni nalogi v letu 2014 o cestogradbenih bitumnih. 3. Glede na veliko uporabo PmB, ki se uporabljajo pri delih na avtocestah, se izvedejo dinamične preiskave tudi za PmB. 4. Naročnik bo izvajalcu posredoval poročila o izvedenih poskusnih poljih na avtocestah. 5. Izvajalec je naročniku predlagal izvedbo CPX meritev na nekaterih poskusnih poljih. Samo meritve CPX pokažejo neposredno zmanjšanje hrupa vozne površine. Izvajalec pripravi predlog za tovrstne meritve. 103
Priloga 5 3. Razno - zaključek 6. V prvem poročilu, ki bo pripravljeno do 15. avgusta 2014 se predstavijo posamezni vsebinski segmenti poročila tako, da bo možna ustrezna vsebinska razprava med naročnikom in izvajalcem. 7. Naslednji sestanek bo organiziran na osnovi osnutka 1. poročila, predvidoma v prvi polovici meseca avgusta 2014. 8. Izvede se obisk v Avstriji (Asfinag, FSV, Gestrata,...) na temo MHA in ostalih razvojnih vprašanj. Predvideni termin: september ali oktober 2014 Datum: 30.6.2014 Sestavila: S. Henigman, Sloman M. Poznič, DARS 104
Priloga 5 PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC ZAPISNIK 2. SESTANKA dne 1.8.2014 Dnevni red : Prisotni : 1. Razgovor in predaja dokumentacije o izvedenih analizah DARS 2. Pregled osnutka 1. poročila naloge po sklopih 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi temeljni na obnašanju 2.2 Cestogradbeni bitumni 2.3 Manj hrupni asfalti 3. Razno - zaključek - DARS: g. Poznič, - SLOMAN: g. Henigman Dokumenti v prilogi : Dogovori / Sklepi: 1. Razgovor in predaja dokumentacije o izvedenih analizah DARS DARS je skladno s sklepi 1,2 in 4 predhodnega 1. sestanka, dne 27.6.2014 zbral celotno dokumentacijo o izvedenih nalogah in pripravljenih poročilih povezanih s tematiko naloge in jih v elektronski obliki predal izvajalcu. (1) Skladno s projektno nalogo se pregleda posredovana poročila in pripravi nabor relevantnih informacij, ki so potrebne za realizacijo obravnavane naloge. Zadolžen: Sloman Rok: 2. poročilo 2. Pregled osnutka 1. poročila naloge po sklopih Skladno s sklepom 6 je bil pripravljen osnutek 1. Poročila naloge in predstavljen naročniku. V nadaljevanju je po sklopih predstavljena vsebina poročila: (2) Prvo (1.) poročilo o nalogi je primerno za posredovanje naročniku. 105
Priloga 5 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi, temeljni na obnašanju - Uvod, opis problematike - Pričakovani rezultati in koristi za naročnika, obdelano - Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti, obdelana regulativa, podan pregled posameznega pristopa - Pobude za spremembo tehnične regulative, podan pregled sosednje Avstrije - Matrika preiskav in predlog zmesi, prilogi 1 in 2 - Viri 2.2 Cestogradbeni bitumni - Uvod, opis problematike - Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti, obdelana regulativa, podan pregled posameznega pristopa - Pobude za spremembo tehnične regulative, sodelovanje pri pripravi novih EN standardov - Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo, v prilogi 1 in 2 - Viri 2.3 Manj hrupni asfalti (MHA) - Uvod, opis problematike - Pričakovani rezultati ob uvedbi v uporabo in koristi, obdelano - Pobude za spremembo tehnične regulative, še v obdelavi - Matrika preiskav za posamezni tip asfaltnih zmesi, priloga 3. Razno - zaključek Podana je bila informacija o pridobljenih kontaktih Slomana v tujini: - Franc Fegelin. Vodja področja Asfinag, Graz - Manuel Maennel, Mueller BBM, ekspert s področja meritev hrupa, Bavarska, Nemčija Datum: 1.8..2014 (3) Glede na veliko uporabo PmB, ki se uporabljajo pri delih na avtocestah, se izvedejo dinamične preiskave tudi za PmB. (4) Na osnovi podanega predloga se izvede obisk v Avstriji, če bo možno tudi v Nemčiji (Bavarska). (5) Naslednji sestanek se organizira po obisku v tujini, oziroma pred naslednjim 2. Poročilom, v katerem se med ostalim obdelajo posredovana poročila in obe metodi meritev hrupa. Sestavila: S. Henigman, Sloman 106
Priloga 5 PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC ZAPISNIK 3. SESTANKA dne 21.2.2015 Dnevni red : Prisotni : 1. Pregled dosedanjih aktivnosti 2. Pregled 3. končnega poročila naloge po sklopih 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi temeljni na obnašanju 2.2 Cestogradbeni bitumni 2.3 Manj hrupni asfalti 3. Razno - zaključek - DARS: g. Kušnik, g. Poznič, - SLOMAN: g. Henigman Dokumenti v prilogi : Dogovori / Sklepi: 1. Pregled dosedanjih aktivnosti... Izvajalec je na osnovi dogovora na 3. Sestanku izdelal končno poročilo in ga tako v elektronski kot v fizični obliki v dveh izvodih posredoval naročniku. Obisk pri Asfinagu v Avstriji je dogovorjen za 26. Maja 2015. Izvajalec je izpolnil zahteve skladno s projektno nalogo. Na tej osnovi se izstavi račun do 90 % vrednosti. 2. Pregled 3. končnega poročila naloge po sklopih Poročilo je bilo z grafi predstavljeno v elektronski obliki. Za posamezno poglavje so podani poudarki kot sledi: V nadaljevanju so v sklepih predlagane aktivnosti po zaključku naloge: 107
Priloga 5 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi, temeljni na obnašanju -Izdelana je matrika novih preiskav in posredovana na DRI, ki je po njej že pripravil program preiskav za obnove. Noveliran program bo posredovan v sprejem na KZA. -Predstavljena je tehnična specifikacija, ki jo je izdal FSV in postavljeno vprašanje ali smo v Sloveniji v stanju tovrstne implementacije. V nekaterih državah se navedeni postopek uporablja pri projektih JZP, kjer ponudnik predlaga alternativno varianto, ki temelji na pogojih uporabe orientiranih preskusov. V Sloveniji smo uspešno implementirali preiskave togosti (elastični modul), utrujanja, preskusov pri nizkih temperaturah in preiskave tvorbe kolesnic oziroma triaksialnih preiskav. Kriterijev razen za preiskave tvorbe kolesnic, kjer je v veljavi standard, še ni uvedenih. V prihodnje bo potrebno opredeliti kriterije tudi za ostale preskuse, nabor rezultatov se povečuje, izdelane so primerjave med obema laboratorijema, ki tovrstno opremo imata. 2.2 Cestogradbeni bitumni Izvedena je bila naloga, s katero so prvič na bitumnih, ki so prisotni na slovenskem tržišču, izvedli preiskave dolgotrajnega in kratkotrajnega staranja. Tovrstne zahteve se postopoma uvajajo v evropsko regulativo-standarde. V Sloveniji, kjer smo majhen potrošnik bitumna in ki ga tukaj tudi ne proizvajamo, bomo sledili zahtevam iz novih evropskih standardov, ki bodo uvedeni tudi v Sloveniji. Po podatkih EAPA bo standard izšel še v letošnjem letu. Posebnih novih ugotovitev v nalogi ne bo. Za DARS so pomembnejši PmB, kjer je v teku naloga, ki jo izdeluje ZAG. 2.3 Manj hrupni asfalti (MHA) Opravljen je bil temeljit pregled vseh izvedenih poskusnih polj in izdelane primerjave v tujino, predvsem Avstrijo. Ugotavljamo, da so lastnosti naših manj hrupnih asfaltnih zmesi primerljivi z avstrijskimi. Med meritvami CPX in SPBI so v absolutnem smislu velike razlike, v relativnem pa malenkostne. To pomeni, da se lahko ob korektnih meritvah zanesemo na ene ali druge meritve. Tudi dinamične preiskave manj hrupnih asfaltnih zmesi dajejo pričakovane rezultate, zato je ob uporabi potreben ustrezen kompromis. 3. Razno - zaključek Naslednji sestanek se organizira po potrebi. Izdela se končna oblika poročila, ki se ga posreduje naročniku. Datum: 24.2.2015 Predlaga se sprejem kriterijev za dinamične preiskave asfaltnih zmesi. Predlog kriterijev bi lahko pripravila KZA. Preiskave staranja s polimeri modificiranih bitumnov se predstavi na KZA. Na osnovi izkušenj drugih držav se oceni možnosti glede širše uporabe manj hrupnih asfaltnih zmesi. Sestavila: S. Henigman, Sloman M. Poznič, DARS 108
Priloga 5 PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC ZAPISNIK 4. SESTANKA dne 21.4.2015 Dnevni red : Prisotni : 1. Pregled dosedanjih aktivnosti 2. Pregled 3. končnega poročila naloge po sklopih 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi temeljni na obnašanju 2.2 Cestogradbeni bitumni 2.3 Manj hrupni asfalti 3. Razno - zaključek - DARS: g. Kušnik, g. Poznič, - SLOMAN: g. Henigman Dokumenti v prilogi : Dogovori / Sklepi: 1. Pregled dosedanjih aktivnosti Izvajalec je na osnovi dogovora na 3. Sestanku izdelal končno poročilo in ga tako v elektronski kot v fizični obliki v dveh izvodih posredoval naročniku. Obisk pri Asfinagu v Avstriji je dogovorjen za 26. Maja 2015. Izvajalec je izpolnil zahteve skladno s projektno nalogo. Na tej osnovi se izstavi račun do 90 % vrednosti. 2. Pregled 3. končnega poročila naloge po sklopih Poročilo je bilo z grafi predstavljeno v elektronski obliki. Za posamezno poglavje so podani poudarki kot sledi: V nadaljevanju so v sklepih predlagane aktivnosti po zaključku naloge: 109
Priloga 5 2.1 Preskusi asfaltnih zmesi, temeljni na obnašanju -Izdelana je matrika novih preiskav in posredovana na DRI, ki je po njej že pripravil program preiskav za obnove. Noveliran program bo posredovan v sprejem na KZA. -Predstavljena je tehnična specifikacija, ki jo je izdal FSV in postavljeno vprašanje ali smo v Sloveniji v stanju tovrstne implementacije. V nekaterih državah se navedeni postopek uporablja pri projektih JZP, kjer ponudnik predlaga alternativno varianto, ki temelji na pogojih uporabe orientiranih preskusov. V Sloveniji smo uspešno implementirali preiskave togosti (elastični modul), utrujanja, preskusov pri nizkih temperaturah in preiskave tvorbe kolesnic oziroma triaksialnih preiskav. Kriterijev razen za preiskave tvorbe kolesnic, kjer je v veljavi standard, še ni uvedenih. V prihodnje bo potrebno opredeliti kriterije tudi za ostale preskuse, nabor rezultatov se povečuje, izdelane so primerjave med obema laboratorijema, ki tovrstno opremo imata. 2.2 Cestogradbeni bitumni Izvedena je bila naloga, s katero so prvič na bitumnih, ki so prisotni na slovenskem tržišču, izvedli preiskave dolgotrajnega in kratkotrajnega staranja. Tovrstne zahteve se postopoma uvajajo v evropsko regulativo-standarde. V Sloveniji, kjer smo majhen potrošnik bitumna in ki ga tukaj tudi ne proizvajamo, bomo sledili zahtevam iz novih evropskih standardov, ki bodo uvedeni tudi v Sloveniji. Po podatkih EAPA bo standard izšel še v letošnjem letu. Posebnih novih ugotovitev v nalogi ne bo. Za DARS so pomembnejši PmB, kjer je v teku naloga, ki jo izdeluje ZAG. 2.3 Manj hrupni asfalti (MHA) Opravljen je bil temeljit pregled vseh izvedenih poskusnih polj in izdelane primerjave v tujino, predvsem Avstrijo. Ugotavljamo, da so lastnosti naših manj hrupnih asfaltnih zmesi primerljivi z avstrijskimi. Med meritvami CPX in SPBI so v absolutnem smislu velike razlike, v relativnem pa malenkostne. To pomeni, da se lahko ob korektnih meritvah zanesemo na ene ali druge meritve. Tudi dinamične preiskave manj hrupnih asfaltnih zmesi dajejo pričakovane rezultate, zato je ob uporabi potreben ustrezen kompromis. 3. Razno - zaključek Naslednji sestanek se organizira po potrebi. Izdela se končna oblika poročila, ki se ga posreduje naročniku. Datum: 24.4.2015 Predlaga se sprejem kriterijev za dinamične preiskave asfaltnih zmesi. Predlog kriterijev bi lahko pripravila KZA. Preiskave staranja s polimeri modificiranih bitumnov se predstavi na KZA. Na osnovi izkušenj drugih držav se oceni možnosti glede širše uporabe manj hrupnih asfaltnih zmesi. Sestavila: S. Henigman, Sloman M. Poznič, DARS 110
Priloga 5 ZABELEŽKA RAZGOVORA PRI ASFINAG DUNAJ, Modecenterstraße 16, Datum: 26. maj 2015, med 14. in 16. uro Organizacija sestanka : Prisotni : Sestanek je bil dogovorjen med DARS-om in ASFINAG-om zaradi izmenjave pogledov na nekatera strokovna vprašanja. Sestanek je bil najprej dogovorjen v novembru 2014 in nato prestavljen na maj 2015. - ASFINAG: G. Piko, g. Fegelin, g. Grager,. - DARS: g. Kušnik, g. Poznič, - SLOMAN: g. Henigman - Uvod Predhodno smo na Asfinag posredovali naslednja vprašanja: - Uporaba asfaltnih zmesi za znižanje hrupa - Recikliranje pri asfalterskih delih - Problematika bitumnov - Oddaja del : kriteriji, kakovost in cena - Garancijska doba na voziščih - Sodelovanje med institucijami za pripravo tehnične regulative in razvoj stroke - Razno Dnevni red: Obravnavali smo teme, ki smo jih predhodno posredovali na Dunaj. Poudarki razgovora - zaključki: 111
Priloga 5 Uporaba asfaltnih zmesi za znižanje hrupa Hrup in obremenitve, ki jih povzroča cestni promet, ostajajo velik problem in izziv tudi v prihodnje. V Avstriji, ki velja za eno izmed vodilnih držav v svetovnem merilu glede zaščite pred hrupom, tej tematiki posvečajo izredno pozornost. Uporabljajo vse možne prijeme in tehnike za znižanje in blažitev hrupa. Množično postavljajo protihrupne ograje, pri čemer pa je velik poudarek namenjen tudi voziščem. Če so v ta namen v preteklosti skušali vgrajevati drenažne asfalte, ki so v temu segmentu najboljši, so to tehnologijo, zaradi težav pri vzdrževanju in predvsem pri zimski službi, opustili. Skupaj z zveznim ministrstvom za promet, inovacije in tehnologije (BMVIT) so izvedli raziskavo asfaltov za znižanje hrupa (poskusna polja spremljana v obdobju 2005 2010 na A12, Cestne raziskave, poročilo 603). Alternativno pa so za svoje pogoje uporabe razvili asfaltno zmes SMA LN, v kateri načrtujejo med 6 in 12 V/% prostih votlin v vgrajenem stanju. Za navedeno imajo posebno tehnično specifikacijo. Prav tako je izdana posebna tehnična specifikacija za obravnavanje in merjenje hrupa RVS 04.02.11 Lärmschutz, na osnovi katere vse vgrajene asfaltne površine merijo po dokončanju del in pred iztekom garancijske dobe, ki je praviloma 5 let. Za obravnavano asfaltno zmes upoštevajo pri izračunu dodatnih 2 db (A) znižanja hrupa, s čimer posledično ustrezno znižajo tudi protihrupne ograje. Življenjska doba tovrstnih asfaltnih zmesi ne kaže bistvenih odstopanj od konvencionalnih zmesi SMA, pri čemer pa je kakovosti zmesi SMA ln posvečena velika pozornost v celotnem procesu projektiranja, proizvodnje, vgrajevanja in kontrole kakovosti. Slednjo izvajata izvajalec in naročnik, ki najame ustrezno ustanovo inštitut. V Avstriji se na avtocestah, ki potekajo na poseljenih območjih, kot obrabna plast uporablja SMA 11LN, ki znižuje hrup za 2 db (A). Navedeno znižanje upoštevajo v izračunih, s čimer znižujejo protihrupne ukrepe ali pa so le-ti, nepotrebni. Tovrstna dela spremljajo tako z notranjo kot zunanjo kontrolo kakovosti. Težav s kakovostjo ali trajnostjo tovrstnih zmesi niso zaznali. 112
Priloga 5 Recikliranje pri asfalterskih delih Recikliranje na asfaltnem obratu z uporabo rezkanca do 20 % se je v zadnjih letih močno uveljavilo. Navedeno je posledica dobrega sodelovanja med Asfinagom in industrijo, ki jo v Avstriji zastopa Asfinag, saj je naročnik vzpodbudil ponovno uporabo asfalta. Vzpodbuda je bila dana s tem, da je izvajalcu omogočeno, da ponudi rezkanec v asfaltni zmesi (do 20 %) in to tako v nosilnih kot v veznih plasteh. Seveda kakovost ne sme odstopati od zmesi z novimi vhodnimi materiali, ustrezno pa je potrebno spremljati kakovost in izvajati preskuse skladno z veljavno regulativo. Izvajalci so na ta način lahko bolj konkurenčni, kar se seveda odrazi z nižjo ceno in pridobitvijo posla. V preteklosti so zahtevali, da izvajalci rezkajo posamezne plasti, sedaj je to prepuščeno izvajalcu, da rezka celotne debeline naenkrat. Prav tako tudi ni običajno, da bi se na istem gradbišču uporabil rezkanec s tega gradbišča, kar so prej celo zahtevali. Postopki kontrole in projektiranja zmesi so predolgi in morajo biti predhodno pripravljeni, zato se običajno uporabi že pripravljen in predhodno pridobljeni rezkanec. Reciklaže in situ na avtocestah ne uporabljajo. Prav tako ne uporabljajo tehnologije penjenega bitumna. Regeneratorje veziva praviloma ne uporabljajo, uporabljajo pa zelo mehke polimerne bitumne. Problematika bitumnov Asfinag teh težav ne pozna. Navedeno je posledica uporabe izključno s polimeri modificiranih bitumnov, v vseh asfaltnih plasteh. Ugotovili so, da je življenjska doba asfaltov s PmB tudi do 30 % daljša, cena pa se poveča za 1-2 /tono. Oddaja del : kriteriji, kakovost in cena Skušajo čim bolj upoštevati kriterije, tako da ni oddaja vezana izključno na ceno. To jim včasih ne uspe, saj je konkurenca med ponudniki velika. Imajo nekoliko višje pragove neposredne oddaje del (za storitve in gradnje) kot je to slučaj v Sloveniji. Sistematično uporabljajo vroče recikliranje v obsegu 20 % tako za nosilne kot vezne plasti. Njihovo izhodišče je, da se ponudi asfalt z 20 % rezkanca, kar je tudi osnovna cena. Dejansko pa lahko izvajalci ponudijo 0-50 %. S tem spodubujajo trg k razvoju in konkurenčnosti različne cene. Ocenjujejo, da se lahko asfaltne plasti pocenijo ob normalnih cenah bitumna za 5-10 %. V nosilnih, veznih in obrabnih plasteh uporabljajo PmB veziva. Zato težav z bitumni nimajo. Dela oddajajo po kriteriju kakovosti in cene v razmerju 50 %-50 %, včasih je odločilni kriterij samo cena. Pri ceni uporabljajo mediano iz izločijo vse, ki so odstopajo več kot 30 % od mediane. 113
Priloga 5 Garancijska doba na voziščih Uveljavljena garancijska doba za voziščne konstrukcije je 5 let. Pričakovana življenjska doba je med 16 in 17 let (±5 let), ko izvedejo prvi ukrep. Praviloma je prvi ukrep zamenjava obrabne plasti, saj težav z nosilnostjo ali kakovostjo splodnjih plasti ne poznajo. Navedeno je rezultat bistveno večjih debelin asfaltnih plasti. Pri nekaterih razpisih je izvajalcu omogočeno, da ponudi daljšo garancijsko dobo (do 8 let), pri čemer pa mora odsek spremljati s 3% bančno garancijo za ON. Za podaljšano garancijsko dobo za tri leta, pridobijo na razpisu 5% v okviru ocenjevanja ponudb. Garancija za dobro izvedbo del znaša 5 %. Dodatnih retenzijskih zavarovanj ne uvaljavljajo. Sodelovanje med institucijami za pripravo tehnične regulative in razvoj stroke Vzpostavljeno je zelo dobro sodelovanje med naročniki (Asfinag, OBB, Zvezno ministrstvo in priostojnimi institucijami kot so npr. FSV, Gestrata, Inštitut za standardizacijo in drugo). Asfinag je včlanjen v vse navedene in druge inštitucije in se močno trudi, da je vključen v delo vseh možnih strokovnih odborov. Vse te organizacije tudi močno finančno podpirajo, raziskovalne naloge npr. oddajata skupaj Asfinag in OBB. Razno - zaključek Izmenjanih je bilo tudi nekaj mnenj o gradnji PHO, ki je v Sloveniji in Avstriji zelo aktualna. Obstaja interes o nadaljnjem izmenjevanju izkušenj in podatkov, zato smo predstavnike Asfinag povabili na podoben sestanek v Slovenijo, ki se organizira po potrebi. Na vsa vprašanja smo prejeli odgovore, v glavnem pričakovane. Datum: 28.5.2015 Uveljavljena garancijska doba je 5 let, ki se lahko tudi podaljša. Izvajalec ob podaljšani garancijski dobi pridobi prednost, mora pa jamčiti z bančno garancijo za odpravo napak v višini 3 % vrednosti del. Ob izteku garancijske dobe se izvedejo meritve vseh merodajnih parametrov. Vzpostavljeno je zelo dobro sodelovanje med deležniki pri gradnji prometne infrastrukture, tako za izmenjavo mnenj, kot za pripravo tehnične regulative. Sestavil: S. Henigman, Sloman M. Poznič, DARS (dopolnitev) 114
SLO AN Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. Svetovanje in vodenje projektov ter nadzor na področju prometne infrastrukture Izdelava strokovnih nalog, študij in elaboratov Vodenje aktivnosti strokovnih združenj Izdelava tehnične in projektne dokumentacije za ceste ter prometno infrastrukturo Uvajanje tehnologij s področja gradenj in vzdrževanja prometne infrastrukture Izvedba meritev voznih površin in obcestnega prostora Organiziranje priprave tehnične regulative in sistema zagotavljanja ter kontrole kakovosti za prometno infrastrukturo Organiziranje visoko strokovnih dogodkov, okroglih miz in konferenc Mednarodni projekti in sodelovanje SLOMAN, družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. Brvace 25 SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 1 7865 980 GSM: +386 41 734 987 info@sloman.eu www.sloman.eu