CPZT Center za prenos znanja in tehnologij Ljubljana

Transcription

1 CPZT Center za prenos znanja in tehnologij Ljubljana PE Požarni inženiring Triglavska Radovljica :(04) fax: (04) Naročnik: Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje Vojkova cesta Ljubljana Izdelek: POŽARNOVARNOSTNA IN STROŠKOVNA ANALIZA IZVEDENIH UKREPOV POŽARNEGA VARSTVA V STAVBAH, KJER SE ZBIRAJO LJUDJE KONČNO POROČILO - Povzetek Delovni nalog: 16/2004 Razvojno-raziskovalna naloga financirana s strani požarnega sklada (pogodba MO št /2004-1) Izdelali: mag. Bojan Grm, univ.dipl.inž.kem. mag. Aleš Jug, univ.dipl.oec., var.inž. dr. Saša Petriček, univ.dipl.inž.kem. mag. Petra Lončar, univ.dipl.inž. grad. Jure Grm, univ.dipl.oec. Datum: Direktor: mag. Bojan Grm, u.d.i.k.

2 1. PREDSTAVITEV RR NALOGE 1.1. Namen in cilji naloge Slovenski predpisi in standardi, ki določajo izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov v posameznih skupinah zgradb so vsako leto bolj zastareli in neustrezni. Zato se pri izdelavi projektne dokumentacije za požarno varnost poleg slovenskih uporablja tudi posamezne tuje predpise in standarde (nemške in ameriške), pogosto pa se projektira po občutku. Koncept požarne varnosti in s tem tudi predpisi se od države do države razlikujejo. Splošna slovenska uveljavljena praksa uporabe samo enega tujega predpisa ali standarda namesto vseh veljavnih tehničnih predpisov in standardov te države lahko privede do napačnih (strokovno neutemeljenih in dragih) rešitev. Posledica takega dela je pogosto zelo različna stopnja požarne varnosti v objektih enake namembnosti in velikosti. V Sloveniji razen preko rednih inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nezgodami in rezultatov dosedanjih raziskovalnih nalog, nimamo podatkov o izvedenih požarnovarnostnih ukrepih v objektih različne namembnosti ter stroških vgradnje aktivne in/ali pasivne požarne varnosti. Zato tudi ne vemo, kakšne posledice imajo neustrezni in pomanjkljivi slovenski predpisi in hkratna mešana uporaba slovenskih predpisov in predpisov drugih držav. RR naloga predstavlja logično nadaljevanje naloge»analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah«, ki je bila izvedena v dveh delih: 1. del v letu 2000/2001, 2. del pa v letu 2002/2003. Prvi cilj te in zgoraj navedenih RR nalog je bil zagotoviti podatke o načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektih, kjer se zbirajo ljudje (javni objekti). Drugi cilj te RR naloge je bil za 10 obravnavanih objektih, v katerih se zbirajo ljudje, dobiti podatke o ceni izvedenih ukrepov aktivne in pasivne požarne varnosti v objektu in glede na vrednost celotne investicijske vrednosti objkta. V tej nalogi zajeto število 10 objektov ne predstavlja dovolj velikega vzorca, zato je treba projekt stroškovne analize izvedenih požarnovarnostnih ukrepov nadaljevati. Rezultati so osnova za spremembo tehničnih predpisov in smernic, ki urejajo področje požarne varnosti v objektih. Namen naloge je bil: 1) Dobiti podatke o stanju pri: načrtovanju požarne varnosti (študija požarne varnosti), projektiranju posameznih gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov (drugi projekti), izvedbi gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, nadzoru izvedbe gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, potrjevanju skladnosti vgrajenih gradbenih proizvodov z vidika požarnih lastnosti, izdaji soglasij za požarnovarnostne ukrepe v objektih, vzdrževanju gradbenih elementov, sistemov in naprav za požarno varnost v objektih, izdelavi dokumentov za organizacijske požarnovarnostne ukrepe, izvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov. 2) Ugotoviti vrednost izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, in sicer: dejansko vrednost izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektih, delež vrednosti požarne zaščite glede na vrednost investicije in ne glede na izbran koncept požarne zaščite, delež vrednosti celotne investicije za izbran koncept pasivne požarne zaščite, delež vrednosti celotne investicije za izbran koncept aktivne požarne zaščite. 3) Ugotoviti potrebe za: spremembo in izdelavo novih tehničnih predpisov na področju požarne varnosti v objektih, spremembo in izdelavo novih tehničnih specifikacij in smernic za projektiranje požarne varnosti ter projektiranje in izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov in naprav, spremembo režima sedanjega»nadzora«pri projektiranju in gradnji objektov. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 2

3 4) Nadaljevanje 1. in 2. dela naloge»analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah« Vsebina naloge V sklopu naloge je bil izveden pregled projektne dokumentacije, ogled objektov, ocena načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov ter analiza stroškov izvedenih gradbeno-tehničnih in organizacijskih ukrepov v 10 večjih objektih, kjer se zbira večje število ljudi. Ker je za oceno stroškov izvedenih požarnovarnostnih ukrepov potrebna vsa projektna dokumentacija, vključno s popisi izvedenih del, pridejo v poštev samo novejši objekti, ki so bili zgrajeni v zadnjih dveh letih. Pri oceni in analizi izvedenih ukrepov so bili zajeti: študije požarne varnosti načrtovani in izvedeni gradbeno-tehnični požarnovarnostni ukrepi načrtovani in izvedeni organizacijski požarnovarnostni ukrepi vrednost dejansko izvedenih gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov ter vrednost celotne investicije ocenjena vrednost gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov glede na zahteve slovenskih oz. tujih predpisov in smernic za obravnavane objekte. Za analizo izvedenih požarnovarnostnih ukrepov so bili s strani naročnika predlagani naslednji objekti: 1. Rutar Maribor 2. Leclerc Maribor 3. Merkur Primskovo Kranj 4. Trgovski center Primskovo Kranj (Dipo, Big Beng) 5. Hotel Medion Ljubljana (ob WTC) 6. Hotel Tivoli Ljubljana 7. Garažna hiša City Maribor 8. Garažna hiša Piran/Fiesa 9. Poslovna stavba Stekleni dvor Ljubljana 10. Poslovna stavba City II Maribor 1.3. Terminski plan naloge Naloga je dveletna. Začetek projekta: Zaključek projekta: Delo je potekalo v 4 fazah: 1. faza: Izbor objektov, dogovori in sestanki z lastniki izbranih objektov, zbiranje PID projektne dokumentacije. Trajanje 6 mesecev ( ) 2. faza: Pregled PID projektne dokumentacije, ogled objekta, izdelava ocene načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, pregled in primerjava popisov z izvedbo, zbiranje podatkov o cenah vgradnje in izvedbe posameznih elementov, zbiranje drugih podatkov o objektu in izvedbi za 5 objektov. Trajanje 6 mesecev ( ) 3. faza: Pregled PID projektne dokumentacije, ogled objekta, izdelava ocene načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, pregled in primerjava popisov z izvedbo, zbiranje podatkov o cenah vgradnje in izvedbe posameznih elementov, zbiranje drugih podatkov o objektu in izvedbi za 5 objektov. Trajanje 6 mesecev ( ) 4. faza: Izdelava končne analize in končnega poročila Trajanje 6 mesecev ( ) CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 3

4 1.4. Pomen projekta za uresničevanje razvoja požarnega varstva Rezultati raziskovalne naloge bodo v objektih, kjer se zbirajo ljudje, omogočili: 1) Oceno vrednosti vseh izvedenih ukrepov za požarno zaščito v odvisnosti od vrednosti celotne investicije. 2) Oceno razmerja stroškov pasivne in aktivne požarne zaščite v odvisnosti od vrednosti celotne investicije. 3) Merila za izbor koncepta požarne zaščite in požarnovarnostnih ukrepov v stavbah investitor, projektanti in požarni inšpektorji (inšpektorji IRSVNDN) pri oceni izbranih rešitev. 4) Razširitev projekta»analize stanja izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v obstoječih stavbah, kjer se zbirajo ljudje«s sedanjih 20 objektov (1. in 2. faza) za dodatnih 10 objektov. S naraščajočim številom v raziskavo zajetih in ocenjenih objektov z dvajset na trideset se bo povečala tudi verodostojnost rezultatov. 5) Opredelitev potrebe po spremembi obstoječih oz. izdelavi novih slovenskih tehničnih predpisov in standardov za načrtovanje gradbenih, tehničnih in organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov v objektih. 2. POTEK DELA Ker je od lastnikov/investitorjev treba dobiti pristanek, da bodo dovolili ogled objektov in dali na vpogled vso potrebno projektno dokumentacijo in podatke o vrednosti izvedenih požarnovarnostnih ukrepov in celotne investicije, je bil končni izbor objektov možen šele po dogovoru z investitorji. Ker so posamezni lastniki zavrnili ogled objektov in posredovanje PID dokumentacije, je pri izboru objektov prišlo do sprememb s strani naročnika predlaganih objektov. V okviru RR naloge smo pregledali izvedene požarnovarnostne ukrepe in projektno dokumentacijo v naslednjih objektih: 1. Trgovski center Merkur, Primskovo Kranj 2. Nakupovalno središče Mecator, Primskovo Kranj 3. Poslovni objekt Stekleni dvor južni stolp, Dunajska 117, Ljubljana 4. Poslovni objekt Mobitel Ljubljana, Vilharjeva 23, Ljubljana 5. Poslovni objekt Zavarovalnice Triglav, OE Ljubljana, Verovškova 60/b 6. Poslovni objekt Zavoda za varstvo pri delu, Ljubljana 7. Parkirna hiša Piran/Fiesa 8. Parkirna hiša GH Metropol, Portorož 9. Hotel Mons, Ljubljana 10. Hotel Golf, Bled (rekonstrukcija) V okviru naloge smo za zgoraj navedene objekte: izvedli oglede objektov, izdelali zapisnike o ogledu, izdelali oceno načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, pridobili projektno dokumentacijo, opravili oglede, izdelali oceno izdelane projektne dokumentacije in oceno izvedenih požarnovarnostnih ukrepov izvedli pregled PGD/PID projektne dokumentacije, izdelali oceno stroškov za požarno zaščito ob upoštevanju popisov in izvedbe posameznih elementov, naprav in sistemov za požarno zaščito izdelali končno poročilo CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 4

5 3. POVZETKI IN UGOTOVITVE 3.1. SPLOŠNO Pri analizi in oceni so bili zajeti tako izvedeni gradbeno-tehnični ukrepi aktivne in pasivne požarne zaščite kot tudi organizacijski ukrepi. Analizo požarne varnosti smo izvedli za večje objekte, kjer se zbira večje število ljudi (požarno zelo zahtevne stavbe glede na razvrstitev stavb glede na požarno zahtevnost - priloga Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št. 31/2004): hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev (skupina 3); stavbe za zdravstvo (skupina 4); upravne in pisarniške stavbe (skupina 5); trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (skupina 6); stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (skupina 6); športne dvorane (skupina 6); garažne stavbe (skupina 7). oz. po klasifikaciji smernice SZPV 101: Klasifikacija zgradb po namembnosti z vidika požarne varnosti, revija Požar, št. 1, Letnik 5, februar 1999: nastanitvene stavbe za nego in zdravljenje (skupina 4); poslovne stavbe (skupina 6); šolske stavbe (skupina 7); trgovski objekti (skupina 8); druge stavbe, kjer se zbere večje število ljudi (skupina 9). Pri izvedbi treh faz naloge smo za izbrane objekte opravili pregled dokumentacije (ŠPV, požarni red) in opravili ogled objektov (strokovna komisija) v tridesetih izbranih objektih. Namen naloge, ki je bila izvedena v treh delih: 1. del v letu 2000/2001, 2. del v letu 2002/2003 in tretji del v letih 2004/2005 je: pridobiti boljši vpogled v stanje pri: - načrtovanju požarne varnosti (študija požarne varnosti), - projektiranju posameznih gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov (drugi projekti), - izvedbi gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - nadzoru izvedbe gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - potrjevanju skladnosti vgrajenih gradbenih proizvodov z vidika požarnih lastnosti, - izdaji soglasij za požarnovarnostne ukrepe v objektih, - vzdrževanju gradbenih elementov, sistemov in naprav za požarno varnost v objektih, - izdelavi dokumentov za organizacijske požarnovarnostne ukrepe, - izvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 5

6 Ugotoviti je potrebno izhodišča za: - spremembo in izdelavo novih tehničnih predpisov na področju požarne varnosti v objektih, - izdelavo tehničnih specifikacij in smernic za projektiranje požarne varnosti ter projektiranje in izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov in naprav. Poudariti je potrebno, da so bili vsi pregledani objekti načrtovani po do sedaj že zastarelih predpisih, oz. predpisih, ki z uvedbo nove Tehnične smernice TSG-1-001: Požarna varnost v stavbah z koncem leta 2006 ne bodo več veljali. Upoštevajoč to dejstvo, veljajo komentarji v glavnem za zatečeno stanje ter objekte, načrtovane pred koncem leta 2006, ko uporaba Tehnične smernice TSG še ni bila obvezujoča. Ne glede na omenjeno dejstvo, da so pregledani objekti načrtovani po starih predpisih, se je pri večini pregledanih objektov pokazalo, da je del predpisov pomanjkljiv oz. ni ustrezen glede na namembnost in zahtevnost objekta. Analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah je pokazala, da manjkajo predvsem tretje nivojski dokumenti (smernice), ki bi narekovali zahteve za izvedbo požarnovarnostnih ukrepov za posamezne ukrepe ter posamezne vrste objektov. Smernice za načrtovanje požarnovarnostnih ukrepov bi morale opredeljevati ukrepe za načrtovaje novih objektov ter ukrepe za dosego minimalne varnosti v obstoječih objektih. Opredelitev teh zahtev utemeljujemo z dejstvom, da obstoječih starejših objektov doslej nismo pregledovali. Na podlagi izkušenj menimo, da je stanje požarne varnosti v starejših objektih še slabše, kot v novih objektih. Priporočamo, naj gredo glavne usmeritve pri pripravi novih smernic predvsem v izboljšanje zahtev in navodil za: 1. tehnične ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti, 2. metodologije za oceno požarne ogroženosti in požarne nevarnosti, 3. objekte posebne namembnosti. ad 1.: Tehnični ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti Smernice za projektiranje: Projektiranje naprav za odkrivanje, javljanje in alarmiranje Projektiranje avtomatskih naprav za gašenje z vodo, peno in plini Projektiranje naprav za kontrolo dima: naravno in prisilno prezračevanje Požarnovarnostne zahteve za sisteme in naprave za prezračevanje in klimatizacijo Požarnovarnostne zahteve za električne instalacije Požarnovarnostne zahteve za dvigala Smernice za izvedbo in vgradnjo: Naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje - izvedba in vgradnja Avtomatske naprave za gašenje z vodo, peno in plini - izvedba in vgradnja Naprave za kontrolo dima: naravno in prisilno prezračevanje - izvedba in vgradnja CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 6

7 ad 2.: Metodologije za oceno požarne ogroženosti in požarne nevarnosti Metodologija za oceno požarne ogroženosti (posodobitev obstoječega Pravilnika o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti, Uradni list RS, št. št. 70/1996 (5/ popr.), 31/2004. Metode za oceno požarne nevarnosti in primernosti načrtovanih/izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v industrijskih objektih Metode za oceno požarne nevarnosti in primernosti načrtovanih/izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektih (brez industrijskih objektov) ad 3.: Smernice in zahteve za objekte posebne namembnosti Požarna varnost v šolskih zgradbah in vrtcih V to skupino (razen inštitutov) spadajo: - stavbe, ki se uporabljajo za predšolske otroke, kot so jasli in vrtci - stavbe, ki se uporabljajo za osnovno in srednješolsko izobraževanje - stavbe za posebne šole za prizadete otroke - stavbe, ki se uporabljajo za višješolsko, visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, ki imajo predavalnice za manj kot 50 Ijudi Požarna varnost v nastanitvenih zgradbah za nego in zdravljenje V to skupino spadajo stavbe, v katerih prenočujejo več kot 4 Ijudje, ki zaradi bolezni, starosti, telesne ali mentalne prizadetosti niso sposobni sami skrbeti zase in potrebujejo pomoč: a. Nastanitvene stavbe za zdravljenje, kot so bolnišnice, klinike, sanatoriji b. Nastanitvene stavbe za nego, kot so domovi za starostnike (z nego), materinski domovi, zavodi za telesno in mentalno prizadete Ijudi Požarna varnost v nastanitvenih zgradbah za začasno bivanje: Hoteli in podobne zgradbe V to skupino spadajo vse stavbe, v katerih lahko začasno 6 ali za določen čas prenočuje več kot 10 Ijudi: - Hotelske stavbe, kot so hoteli, moteli, penzioni, apartmaji Požarna varnost v trgovskih zgradbah V to skupino spadajo: a. Manjše trgovine na drobno b. Srednje velike trgovine na drobno in na debelo c. Večje trgovine, kot so veleblagovnice, trgovski centri, nakupovalni centri ipd. Požarna varnost v poslovnih zgradbah V to skupino spadajo vse stavbe, ki so namenjene pretežno za izvajanje poslovnih dejavnosti: - poslovne stavbe za uradniške in administrativne namene, kot so sodišča, policija, občinski uradi, uradi ministrstev in vladni uradi - poslovne stavbe za komunikacijske, informacijske namene, kot so pošte, banke, radijske postaje, televizijske postaje, založništva, časopisne hiše - odvetniške pisarne, ordinacije zdravnikov in zobozdravnikov, zastopstva - raziskovalni in razvojni inštituti brez laboratorijev, kjer se uporabljajo nevarne snovi - druge stavbe s pisarnami podjetij CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 7

8 Požarna varnost v drugih zbirališčih V to skupino spadajo druge stavbe, v katerih se tudi lahko za določen čas zbere več kot 50 Ijudi za zabavo, rekreacijo, posvetovanje, izobraževanje, prehranjevanje, pitje ali čakanje na prevoz: a. Stavbe, namenjene za razvedrilo, kot so: - kinodvorane, gledališča, operne hiše, koncertne dvorane - dvorane za glasbene prireditve, plesne dvorane, diskoteke - zabaviščni parki in cirkusi - restavracije, igralnice b. Muzeji in knjižnice, kot so: - muzeji, umetnostne galerije, za javnost dostopni arhivi, knjižnice, informacijski centri in druge zgodovinske ali zaščitene stavbe, ki so namenjene javnosti c. Športne dvorane, kot so: - stavbe za dvoranske športe, zaprti bazeni, telovadnice, kegljišča in drsališča - stavbe s streho za športe na prostem, kot so stadioni d. Stavbe, ki se uporabljajo za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti, kot so cerkve, mošeje, sinagoge, kapele ipd. e. Stavbe za promet (razen stavb za komunikacije), kot so letališča, železniške postaje, avtobusne postaje, postaje pristaniških terminalov, postaje nihalk in sedežnic ipd. f. Zdravstvene ustanove brez nastanitvenih kapacitet, kot so zdravstveni domovi, poliklinike, zdravilišča (terapija) ipd. g. Druge stavbe, kjer se zbirajo Ijudje in niso uvrščene drugje, kot so: - stavbe univerz in visokih šol, ki imajo predavalnice za več kot 50 Ijudi. - razstavišča in sejemske dvorane - dvorane za sodne obravnave - skupščinske in zbornične dvorane - konferenčni in kongresni centri in dvorane Požarna varnost v garažah Izdajo novih smernic morajo hkrati spremljati tudi spremembe na področju: vgradnje sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite, kjer predlagamo uvedbo sistema licenc za pooblaščene monterje in izvajalce del; vzdrževanja sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite, kjer predlagamo uvedbo sistema licenc za pooblaščene servisreje; inšpekcijskega nadzora izvedenih ukrepov požarnega varstva, kjer predlagamo dopolnilna izobraževanja za preglednike sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite. Pri pregledu dokumentacije (študija požarne varnosti, požarni red) in pri ogledu izvedenih ukrepov požarne varnosti smo ugotovili veliko: neustrezno izdelanih študij požarne varnosti; neustrezno izvedenih ukrepov za preprečevanje širjenja požara po objektu (predvsem zasteklitve, vrata, električne napeljave in prezračevalni kanali in vertikalnih instalacijskih jaškov); neustrezno izvedene evakuacijske poti, predvsem zasteklitve in vrata v stopniščih; neustrezno izvedenih drugih ukrepov, kot so: požarno javljanje (ni izvedeno v trgovskih centrih), alarmiranje, prezračevanje (ni ločenih sistemov, ni požarnih loput, ni predviden izklop prezračevanja), zunanja hidrantna mreža, sprinkler sistemi (pogosto neustrezno projektiran in izveden), dostopi in postavitvene površine za gasilska intervencijska vozila; objektov brez izdelanega požarnega reda oz. pomanjkljivega požarnega reda; neustrezno izdelanih požarnih redov. Razčlenjeni povzetek je podan v točki 3.2. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 8

9 Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih gradbeno-tehničnih in organizacijskih ukrepih, do katerih prihaja zaradi neustrezno izdelane študije požarne varnosti, neupoštevanja zahtev študije požarne varnosti v drugih načrtih projektne dokumentacije, neustrezno izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, neustrezno izdelanih požarnih redov in neizvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov, je dejanska stopnja požarne varnosti v večini pregledanih objektov kljub relativno visokim stroškom za "druge dejansko izvedene požarnovarnostne ukrepe" pri gradnji in obratovanju objektov neustrezna. V zadnji fazi naloge so bili analizirani tudi stroški izvedenih ukrepov požarne varnosti. Analiza stroškov je prikazana v prilogi 2 tega poročila. Glede na rezultate analize požarne varnosti v 30-tih izbranih objektih in ugotovljene pomanjkljivosti predlagamo naslednje aktivnosti: - Izboljšanje nadzora izdelanih študij požarne varnosti. - Neodvisen nadzor izdelanih študij požarne varnosti. - Uvedbo oz. izboljšanje nadzora drugih načrtov projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti. - Uvedbo posebnega nadzora izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektih med gradnjo objektov. - Izboljšanje nadzora izdelanih požarnih redov s prilogami in same organizacije požarne varnosti v objektih, podjetjih in ustanovah. - Nadaljevanje razvojno - raziskovalne naloge "Analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah". Večje število pregledanih objektov bo omogočalo natančnejšo opredelitev stanja in potrebnih aktivnosti za izboljšanje stanja požarne varnosti v objektih različnih namembnosti. Menimo, da moramo analizo izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah razširiti tudi na manjše objekte, industrijske objekte in starejše objekte. - Spremembo neustreznih obstoječih in izdelavo novih manjkajočih slovenskih gradbenotehničnih in organizacijskih predpisov in smernic na področju požarne varnosti v objektih. Med ogledi smo bili v večini primerov dobro sprejeti, lastniki in upravljavci objektov so želeli izvedeti, kakšno je stanje požarne varnosti v njihovih objektih in kaj je potrebno spremeniti. Nekaj težav pri ogledih objektov smo imeli v zadnji fazi naloge, saj pri pregledu zadnjih 10 objektov uslužbenci inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami niso sodelovali. Zaradi tega smo imeli največ težav pri pridobivanju dokumentacije o objektih. Predlagamo, da se v prihodnje izvede javna predstavitev rezultatov naloge in da se izvlečke naloge objavi v nekaterih strokovnih publikacijah (Požar, Ujma ipd.). Menimo, da so rezultati naloge (vse tri faze) odraz stanja požarne varnosti v Republiki Sloveniji. Zaključimo lahko, da izvedba požarnovarnostnih ukrepov v novih objektih ni slaba, je pa zelo površna, nedosledna in v nekaterih ključnih elementih (evakuacija, alarmiranje) tudi pomanjkljiva. Vprašljivo je strokovno znanje izdelovalcev študije požarne varnosti, saj smo med pregledom dokumentacije prejeli nekaj zelo slabih in za projektant drugih strok povsem neuporabnih študij požarne varnosti POVZETKI PO ANALIZIRANIH SKLOPIH ad 1) Študija požarne varnosti - Za vse objekte je po zagotovilu uporabnikov ali lastnikov objektov izdelana študija požarne varnosti. Do priprave končnega poročila naloge nismo prejeli na vpogled študij požarne varnosti za nov del Fakultete za družbene vede in za Dvorano Leona Štuklja v Novem mestu. - Med pregledom izdelanih študij smo zasledili nekaj študij, ki so bile izdelane neposredno pred našim ogledom in niso obravnavale dejanskega stanja v objektu. Projektanti študije v teh primerih niso v celoti opredelili ali so elementi aktivne in pasivne varnosti v objektu že izvedeni ali jih bo treba šele izvesti. Pogosto je v študiji požarne varnosti bila uporabljena dikcija je»je izveden«,»so izvedeni«ali»bodo izvedeni«. Študija požarne varnosti je dokument, ki mora uporabniki podati zahteve in ne zatečeno stanje. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 9

10 ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI 4% 0% 96% izdelana ni izdelana ni bilo - Študije so bile od primera do primera različne kakovosti. Veliko je bilo terminoloških napak, ki so nanašale v glavnem na pasivno požarno varnost. Citirani so bili neveljavni ali neobstoječi pravilniki oz. je bila raba pravilnikov neustrezna. Pri nekaterih študijah smo zasledili veliko citiranih virov literature, očitno pa je bilo, da jih projektant pri delu ni uporabljal. Citirani viri so bili pomanjkljivi, pogosto brez letnic. To je še posebej sporno pri smernicah, ki se izdajajo pogosto, npr. enkrat na dve do pet let. - Pregled študij kaže, da je samo približno tretjina projektantov požarne varnosti uporabila in ustrezno upoštevala predpise. V večini primerov so projektanti v isti študiji uporabili predpise več držav (npr. slovenski, nemški in ameriški predpisi), le redko pa so v isti študiji uporabili večje število nacionalnih predpisov ene države. Takšen način projektiranja pogosto pripelje do»lukenj«v izvajanju ukrepov požarne varnosti UPOŠTEVANJE PREDPISOV 28% 38% 34% ustrezno upošteva predpise premalo upošteva predpise ne upoštava predpisov - Približno 30 % vseh študij je bilo izdelanih na osnovi obstoječih slovenskih predpisov in smernic. - Pri objektih, kjer se zbira večje število ljudi (športne dvorane), smo pogosto zasledili da projektanti ne upoštevajo predpisov, kar še posebej velja pri ukrepih za evakuacijo iz objekta. - V študijah požarne varnosti je ustrezno izdelana ocena požarne varnosti samo pri slabi tretjini (28%) študij požarne varnosti. Ocena požarne varnosti je temelj za izdelavo koncepta požarne varnosti in bi morala biti narejena pri vsaki študiji požarne varnosti. - Ocena požarne varnosti ni bila izdelana pri šestih od osmih pregledanih poslovnih objektov. - V večini študij je ocena požarne nevarnosti izdelana po Pravilniku o metodologiji za oceno požarne ogroženosti. Ker metoda ni primerna za projektiranje požarne varnosti in ne more služiti oceni požarne nevarnosti, so rezultati izračuna večinoma neuporabni in pogosto tudi zavajajoči. - Približno 86% študij požarne varnosti je bilo izdelanih brez uporabe računskih metod. To kaže na nezadostno uporabo računskih metod, ki so sestavni del predpisov in smernic, ki jih navajajo posamezni projektanti in na nepoznavanje metod požarnega inženirstva (izračun parametrov, ki se navezujejo na razvoj požara, čas evakuacije, aktiviranje javljalnikov itd.). Pri objektih, kjer se zbira večje število ljudi je čas evakuacije še posebej pomemben in bi bil izračun časa evakuacije tako še bolj pričakovan. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 10

11 UPORABA RAČUNSKIH METOD 14% DA NE 86% - V 28% študij požarne varnosti je bil koncept pomanjkljiv ali pa ni bil izdelan. - Med pregledom študij požarne varnosti smo našli nekaj primerov študij, kjer je bil koncept zelo pomanjkljiv in nepregleden in ga je bilo iz študije težko izluščiti. Domnevamo, da bi drugi projektanti, ki uporabljajo zahteve študije, koncept našli še težje od nas. Velja tudi, da so bili nekateri koncepti napačni ali narejeni preveč površno. Koncepti požarne varnosti na splošno niso upoštevali dejstva, da je analizirani objekt namenjen zbiranju večjega števila ljudi. - Nekateri projektanti požarne varnosti so se v konceptu požarne varnosti lotili samo posameznih ukrepov kot npr. javljanje požara, namestitev gasilnikov, hidrantov itd. Ukrep nadzora dima v večini primerov ni bil zajet. - Koncept požarne zaščite je bil povsem ustrezen le pri 28% vseh objektov. - Približno 28% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov ni imelo ustreznega koncepta požarne varnosti USTREZNOST KONCEPTA POŽARNE VARNOSTI OBJEKTA izdelan ustrezno 41% 31% 28% izdelan deloma ustrezno ni izdelan ustrezno - Izdelovalci študij so pri izdelavi koncepta in opredelitvi zahtev za požarno zaščito uporabljali predvsem slovenske predpise, ki so pomanjkljivi in zastareli. - Veliko projektantov je določena področja požarne varnosti povsem izpuščalo. V večini primerov je bil v konceptu požarne varnosti zapostavljen dim in nadzor nad njim. Nekaj projektantov ni upoštevalo namembnosti objekta in s tem dejstva, da se lahko v objektu hkrati nahaja veliko število ljudi. Primer pomanjkljivega koncepta je obravnavanje evakuacijskih poti v velikih trgovskih centrih, kjer so nameščena drsna vrata. Le redki projektanti so avtomatsko odpiranje vrat od izpadu električne energije upoštevali kot varnostni ukrep. Ta problem je še posebej pereč tam, kjer sistemov za avtomatsko odkrivanje požarov ni bilo. - Skupna ocena izdelanih študij kaže, da samo dobra tretjina študij (38%) v celoti izpolnjuje zahteve. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 11

12 USTREZNOST IZDELANE ŠTUDIJE 31% 38% ustreza 31% deloma ustreza neustreza - Objekti s slabše izdelanimi študijami so dvorane in zabaviščni objekti kjer je pričakovati večje število ljudi. Pomanjkljivo izdelane so bile tudi študije za poslovne stavbe, ki so v večini primerov tudi visoki objekti in bi potemtakem morali biti obravnavani še posebej resno. Pri pomanjkljivo izdelanih študijah je bil vedno pomanjkljiv tudi koncept požarne varnosti. Predlogi in rešitve so bile skope in težko je pričakovati, da bi izvajalci del lahko na podlagi študije požarne varnosti povsem dobro in varno izvedli objekt. ad 2) Odmiki od sosednjih objektov - Potrebni odmiki od drugih objektov so bili izračunani ali ocenjeni samo dobri tretjini objektov. - Nekateri obravnavanih objektov (novejši trgovski centri) so prostostoječi in zadostno oddaljeni od drugih sosednjih objektov, zato odsotnost izračuna ni vplivala na stanje požarne varnosti v objektih. - Pri nekaterih objektih pa so dejanski odmiki neustrezni. V teh primerih nezadostni odmiki vplivajo na požarno varnost, zato bi bil potreben izračun odmikov. - Nekaj projektantov požarne varnosti je v literaturi navedlo smernico SZPV 204, ki obravnava odmike, izračuna ali ocene odmikov pa niso podali. - Dejanski odmiki obravnavanih objektov od sosednjih zgradb le v treh primerih ne ustrezajo USTREZNOST ODMIKOV 10% 3% ustrezni niso ustrezni 87% deloma ustrezni ad 3) Delitev objekta na požarne sektorje - 17% vseh študij požarne varnosti ne zahteva oz. neustrezno opredeljuje delitve na požarne sektorje. Večina nepravilnosti se nanaša na preveliko število predvidenih sektorjev oziroma prevelike požarne sektorje (trgovski center). CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 12

13 ZAHTEVE ZA DELITEV NA POŽARNE SEKTORJE 31% 17% 52% ustrezne deloma neustrezne - Zahteve za delitve na požarne sektorje so bile najboljše pri pregledanih trgovskih centrih, poslovnih objektih in garažnih hišah. - V nekaterih primerih izdelovalci študij požarne varnosti zahtevajo delitev objekta v požarne sektorje, ne zahtevajo pa požarne odpornost prehodov instalacij. - Delitev na požarne sektorje je izvedena le pri 37% objektov IZVEDBA DELITVE NA POŽARNE SEKTORJE 30% 37% izvedena deloma izvedena 33% ni izvedena - Povsem brez delitve v požarne sektorje je slaba tretjina pregledanih objektov. - Glede na to, da je v objektih malo vgrajenih sistemov za gašenje, bi večjega pomena morala biti zaščita odpornost nosilne konstrukcije. Ta je izvedena le v 20 % objektov IZVEDBA POŽARNE ODPORNOSTI NOSILNE KONSTRUKCIJE 17% 63% 20% izvedena deloma izvedena ni izvedena - Izvedba požarnih sektorjev v obravnavanih objektih je v primerih, ko je v študiji zahtevana, večinoma tudi izvedena, vendar pa sama izvedba v večini primerov ne ustreza v celoti. ad 4) Evakuacija - Zahteve za število, lokacijo in dimenzije evakuacijskih poti oz. izhodov so bile ustrezne le pri 52% pregledanih objektov. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 13

14 ZAHTEVE ZA ŠTEVILO, LOKACIJO IN DIMENZIJE EVAKUACIJSKIH POTI OZ. IZHODOV 31% 17% 52% ustrezne delno ustreza neustrezne - V nekaj primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja (navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene. - Ob ogledih objektov smo našli veliko vrat na evakuacijskih poteh, ki kljub zahtevam v študiji požarne varnosti ni imelo ustrezne požarne odpornosti. Namesto zahtevanih EI 30, je večina izvedenih vrat klasifikacije E 30. Nekatera vrata so tudi brez ustreznih oznak certifikacijskega organa in so nasploh sumljivega porekla. O nekaterih vratih tudi pri lastnikih objektov nismo dobili nobene dokumentacije. - Malo projektantov požarne varnosti je v študiji požarne varnosti opredelilo dva potrebna izhoda iz objekta. - Izvedba evakuacijskih poti je ustrezno le pri dobri polovici pregledanih objektov. - Evakuacijska stopnišča v številnih objektih niso izvedena kot požarna stopnišča. - Pogosti so primeri, ko so na požarnem stopnišču nameščene tudi elektro omarice, zaprte s požarno neodpornimi vrati ali loputami. - Požarna vrata na evakuacijskih poteh v celoti ne ustrezajo zahtevam požarne odpornosti. V nekaterih primerih ne ustreza celotna izvedba, v drugih primerih pa izvedba stekla, ključavnic, profilov, naprav za zapiranje ipd. Vrata pogosto nimajo certifikata. - Vrata, ki so deklarirana kot požarna vrata so pogosto slabo vzdrževana (povešena krila, slabo tesnjenje). V veliko primerih požarna vrata niso povezana s centralo požarnega javljanja. Našli smo tudi nekaj zaklenjenih požarnih vrat. - V več primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja (navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene. - V 65% objektov so požarna stopnišča zahtevana. Delno izstopajo dvorane in zabaviščni objekti, kjer je bila problematična predvsem postavitev požarnih stopnišč. Projektanti se premalo zavedajo pomena požarnih stopnišč, saj so le ta pogosto načrtovana in izvedena kot odprta stopnišča. Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano v študiji požarne varnosti ZAHTEVE ZA IZVEDBO POŽARNIH STOPNIŠČ 14% 21% 65% ustrezne neustrezne deloma ustrezne CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 14

15 - Požarna stopnišča so bila ustrezno izvedena le pri 20% objektov. - Povsem neustrezna požarna stopnišča so bila pri treh od sedmih dvoran in zabaviščnih objektov. Med ogledi objektov smo ugotovili, da med objekti ki imajo izvedeno požarno stopnišče nekateri objekti ne izpolnjujejo predpisanih zahtev za izvedbo požarno odpornih vrat. V enem od hotelov so bila evakuacijska vrata zaklenjena z obešanko, ključa ni bilo. - Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano. - Kljub zahtevam v študijah požarne varnosti, da morajo biti požarna vrata, ki vodijo na požarna stopnišča požarne odpornosti EI je dejansko stanje pokazalo nekaj izvedb vrat požarne odpornosti E. - Nekaj požarnih stopnišč je povezanih s kletjo, saj vgrajena požarna vrata ne zadostujejo zahtevam. - V nekaterih objektih (tudi visoki objekti) smo naleteli na odprta požarna stopnišča, ki so bila povezana s preostalim deli objekta. ad 5) Požarno javljanje in alarmiranje - Avtomatsko javljanje požara je v pregledanih študijah požarne varnosti zahtevano v približno 59%, kar je glede na pomembno funkcijo sistema javljanja in alarmiranja premalo. - Projektanti, ki ne zahtevajo izvedbe požarnega javljanja v obravnavanih objektih, opravičujejo svoje stališče s tem da so v objektih nameščene stabilne gasilne naprave - sprinkler, ki ob aktiviranju prožijo sistem obveščanja za primer požara. V primeru počasnega poteka požara in požara z veliko dima, pride do prevelike zakasnitve. Delujoči sprinkler lahko povzroči dodatno paniko in s tem manjšo možnost varnega umika za ljudi. - Avtomatsko javljanje ni zahtevano predvsem v nekaterih dvoranah in zabaviščnih objektih in dveh tretjinah trgovskih centrov. Ker so to objekti, kjer se lahko zbere večje število ljudi, menimo, da bi bil vgrajen sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara obvezen. - Približno 77% objektov ima izvedeno ti. avtomatsko in ročno izvedbo javljanja požara. - Javljanje je slabo izvedeno v dvoranah in zabaviščnih objektih, kjer je kombinacija avtomatskega in ročnega javljanja izvedena le v 42% pregledanih objektov te namembnosti IZVEDBA JAVLJANJA POŽARA 13% 10% avtomatski in ročni samo ročni ni izvedeno 77% - V nekaterih objektih avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ni zahtevano a je kljub temu izvedeno javljanje požara z ročnimi javljalniki. - Med ogledi objektov smo naleteli na nekaj javljalnikov, ki so bili zastrti z cevmi prezračevanja. Pozorni smo bili na namestitev javljalnikov in našli smo nekaj primerov, kjer javljalnik ni bil nameščen povsem na stropu, temveč je pod stropom visel na posebnem nosilcu ali je bil nameščen na spodnji strani police za električne instalacije. Takšna vgradnja ni primerna, saj podaljša čas odzivnosti javljalnika. - Nekaj pregledanih objektov je imelo zelo redko mrežo javljalnikov. Pogost je bil primer, ko so bili po objektu, kjer je sicer bilo nameščeno avtomatsko javljanje, nekateri prostori izpuščeni in povsem brez javljalnikov. - Le dobra polovica (52%) projektantov študij požarne varnosti obravnavanih objektov je zahtevala prenos signala do gasilske enote ali do podjetja za varovanje objektov. - Pri 71% pregledanih dvoranah in zabaviščnih objektih prenos signala do gasilske enote ni zahtevan. - Signal je najpogosteje vezan do interne varnostne službe ali do varnostne službe, ki ima sedež nekje v kraju, kjer je objekt. Rešitev ni smotrna, saj je čas do prihoda gasilcev in začetka reševanja ob požaru tako veliko daljši. - Alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih je izvedeno pri 63% pregledanih objektov. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 15

16 - V objektih, ki imajo "pomanjkljivo" izdelano študijo požarne varnosti, smo opazili, da namesto izvedenega sistema za avtomatsko alarmiranje (govorno sporočilo, sirena) pogosto uporabljajo "druge" ukrepe (ustna obvestila varnostnikov in zaposlenih) za zagotovitev ustreznega alarmiranja ob požaru. - Sistem za alarmiranje zaposlenih in obiskovalcev je izveden pri 63% pregledanih objektov, v študiji požarne varnosti pa je zahtevan za 59% objektov. V nekaterih primerih smo ugotovili, da je bilo v objektih, kjer ni bilo po študiji požarne varnosti zahtevano avtomatsko alarmiranje le to izvedeno. V nekaterih primerih je bilo v študiji požarne varnosti alarmiranje zahtevano, dejansko pa ni bilo izvedeno. Slaba polovica objektov, ki so namenjeni zbiranju večjega števila ljudi, nima izvedenega ustreznega alarmiranja zaposlenih in obiskovalcev. ad 6) Izvedba električnih instalacij in strelovodna zaščita - Glavno stikalo je izvedeno samo pri 47% pregledanih objektov, kar kaže na neupoštevanje osnovnih varnostnih zahtev za vgradnjo električnih instalacij. - Od vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov je bilo glavno stikalo izvedeno le pri enem objektu. - V večini objektov prehodi kablov skozi meje požarnih sektorjev niso bili izvedeni kot požarno odporni. To pomeni, da bo v primeru večjega požara, v večini obravnavanih objektov kljub izvedeni požarni ločitvi sten, vrat, stropov in prehodov prezračevanja, prišlo do prenosa požara po objektu skozi prehode električnih instalacij. - V tistih objektih, kjer je na splošno slabše urejena požarna varnost, smo opazili, da običajno nimajo izvedenega izklopa električne energije na enem, dobro označenem in dostopnem mestu. ad 7) Varnostna razsvetljava in oznake za evakuacijske poti - Zahteve za varnostno razsvetljavo so bili podane za 93% pregledanih objektov. Izjema je ena od večjih športnih dvoran in en večji poslovni objekt, kjer ni bila zahtevana varnostna razsvetljava. - Izvedba varnostne razsvetljave je bila neprimerna pri nekaterih objektih. Število svetil je bilo premajhno, da bi bila zagotovljena zadostna osvetljenost. - Oznake na evakuacijskih poteh niso bile zahtevane kar v 37% študij požarne varnosti, kar je presenetljivo glede na to, da so oznake osnovni element za zagotovitev varne evakuacije. Najslabše stanje je pri dvoranah, zabaviščnih objektih in nekaterih izobraževalnih ustanovah, kjer je stopnja zagotovljene požarne varnosti že tako bila nižja kot pri ostalih objektih. - Manj kot polovica objektov (37%) ima znake na evakuacijskih poteh izvedene z vgrajenimi svetili, ki ob izpadu javnega električnega napajanja omogoča vsaj še 1 urno delovanje. V ostalih objektih pa oznake niso osvetljene ali pa so osvetljene le nekatere. - Največ osvetljenih znakov je izvedenih v trgovskih centrih. Najmanj osvetljenih znakov je vgrajenih v dvoranah in zabaviščnih objektih, znaki so osvetljeni le pri 40% vseh pregledanih objektov a. IZVEDBA OZNAK NA EVAKUACIJSKIH POTEH - Osvetljenost 50% 13% 37% osvetljeni vsi znaki osvetljeni samo nekateri niso osvetljeni - Nameščeni znaki so bili glede na izvedbo, velikost in namestitev ustrezni samo v 11% pregledanih objektov, neustrezni pri slabi tretjini objektov in deloma ustrezni pri 67% objektov. - Najpogostejše napake, ki smo jih pri pregledih znakov zasledili so bile: o znaki so bili nameščeni na neprimernem mestu niso bili dovolj vidni, o znaki so bili premajhni ali je bila oddaljenost med posameznimi znaki prevelika, o o znaki niso bili osvetljeni, zato niso bili dovolj vidni, znaki so bili narobe obrnjeni izstopa poslovna stavba v Ljubljani, kjer nekaj sicer novih in osvetljenih znakov zaradi želje arhitektov ni bilo pravilno obrnjenih. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 16

17 ad 8) Ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija - V študiji požarne varnosti požarna ločitev prezračevanja po požarni sektorjih ni bila zahtevana pri 45% pregledanih objektov. - Pri ca 55% objektov ločitev prezračevanja po sektorjih ni zahtevana. - Zahteve za izklop prezračevanja ob požaru so podane pri 55% objektov. - Najslabše je stanje v dvoranskih in zabaviščnih objektih, kjer zahteve za izklop prezračevanja ob požaru niso podane pri ca 70% objektov oz. pri petih od sedmih pregledanih objektov. - Zahteve za vgradnjo požarnih loput niso podane v 45% pregledanih objektov. - Izstopajo dvoranski in zabaviščni objekti, kjer zahteve za izklop prezračevanja ob požaru niso podane pri petih od sedem pregledanih objektov oz. ca 70% objektov. - Kljub temu, da se za 55% pregledanih objektov zahteva vgradnja loput, so lopute vgrajene le v 33% objektov. - 43% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov nima vgrajenih požarnih loput, medtem ko ima 57% objektov vgrajene samo posamezne požarne lopute. Noben objekt nima vgrajenih vseh potrebnih požarnih loput. - Naprave za odvod dima in toplote niso zahtevane v 48% vseh pregledanih objektov, zahtevane pa so v 21% objektov. - Le 13 % pregledanih objektov ima požarne lopute izvedene na vseh potrebnih mestih v sistemu prezračevanja. - ad 9) Naprave in sredstva za gašenje - Stanje števila gasilnikov ne ustreza v 7% objektov, v celoti ustreza v 70% in deloma v 23% objektov. - Najslabše stanje glede števila in namestitve gasilnikov je v dvoranah, kjer v 57% oz. v štirih od sedmih dvoran stanje ne ustreza. - 75% vseh pregledanih objektov ima ustrezno izvedene zunanje hidrante. - Pregled objektov je pokazal, da je izvedba hidrantov ne ustreza v 50% primerov objektov, ki se nahajajo v mestnih središčih, kjer je dostop do objektov z gasilskimi vozili že tako oviran zaradi prometa in neustreznih dostopov do objektov. - Notranji hidranti so izvedeni v vseh objektih. - Notranji hidranti so ustrezno izvedeni v 90% objektov. Samo v 7% oz. v dveh objektih namestitev ni ustrezna. Več kot polovica, to je 63% pregledanih objektov je bila opremljena z novejšimi hidranti z gibljivim priključkom in poltogo gumijasto cevjo. - Vsi pregledani trgovski centri so imeli vgrajene notranje hidrante s poltogo gumijasto cevjo, debeline 25 mm na kolutu. - V 77% vseh obravnavanih objektih je višina namestitve in označevanje notranjih hidrantov ustrezno. - V 23% oz. v dveh pregledanih objektih so vrata hidrantnih omaric označena z drugo barvo ali pa so oblečena v dekorativne obloge. Tako označevanje ima za posledico slabo razpoznavnost, izvedeno je bilo na zahtevo arhitekta. - V 33% pregledanih objektov je nameščen sprinkler sistem. Vsi objekti, kjer je izveden sprinkler imajo veliko površino ali so visoki, posamezne etaže in prostori pa so povezani z odprtimi horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami. - Pri 76% objektov so v študijah požarne varnosti podane zahteve za dimenzije in potrebno nosilnost dovoznih in dostopnih poti za gasilsko intervencijo. Pri 24% objektov pa v študijah niso podane zahteve za dovozne poti, ampak projektanti samo ugotavljajo, da so le te ustrezno izvedene. - Dovozne poti so ustrezno izvedene pri 70% objektov, neustrezno pa pri 10% objektov. Pri 10% objektov dovozne poti niso urejene. - Niti pri enem od 30 objektov niso dovozne poti pravilno označene ali sploh niso označene. Glede na ugotovitve predlagamo označevanje površin za gasilce okoli objektov. - Postavitvene površine so bile ustrezno izvedene le pri 40% vseh pregledanih objektov, pri 60 % objektov pa niso bile ustrezno izvedene. Delno so bile izvedene pri 40% in pri 20% sploh niso bile izvedene. To pomeni, da pri dobri polovici objektov gasilci ne bodo mogli priti z gasilskimi vozili v neposredno bližino objekta, kar pomeni, da ne bodo mogli gasiti in reševati ljudi iz višjih nadstropij. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 17

18 - Postavitvene površine v večini primerov niso izvedene ali so le deloma izvedene zaradi parkirišč in stoječega prometa. ad 10) Organizacijski ukrepi - Požarni red je kljub zakonski obvezi izdelan pri 83% pregledanih objektov, pri 17% objektov pa ne. - 76% pregledanih objektov ima opredeljeno organizacijo varstva pred požarom. - 24% pregledanih objektov nima opredeljene organizacije varstva pred požarom za objekt. Med objekte, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom izstopajo dvorane, kjer je med pregledanimi skoraj dve tretjini takšnih, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom. Podobno stanje je tudi pri izobraževalnih ustanovah. - 66% pregledanih objektov, kjer se zbira večje število ljudi, ima pooblaščeno osebo za varnost pred požarom, 34% vseh pregledanih objektov pa nima. Ta podatek nazorno kaže, kakšen odnos imajo lastniki in upravitelji omenjenih objektov do požarne varnosti in do varnosti obiskovalcev in zaposlenih. - Navodila za zaposlene in obiskovalce so izdelana pri 66% pregledanih objektov. - Med objekti, kjer navodil za obiskovalce in zaposlene ni, izstopajo dvorane in zabavišča, kjer več kot 70% oz. pet od sedmih pregledanih objektov nima navodil. - Izvlečki požarnih redov so izdelani v 76% pregledanih objektov. - Objekti, ki nimajo požarnega reda večinoma tudi nimajo izvlečkov požarnega reda. Če izvleček imajo, je le ta kupljen pri podjetju, ki izdeluje univerzalne izvlečke. - 66% pregledanih objektov ima izdelan načrt evakuacije, 34 % objektov pa ne. - V objektih, kjer načrt evakuacije imajo, so grafične priloge tudi izobešene na ustreznih mestih pri izhodih iz objektov. - V 34% objektov, kjer načrt evakuacije ni izdelan, lahko ob požaru pričakujemo težave pri evakuaciji, kar ima ob požaru lahko za posledico poškodbe in smrtne žrtve. - Načrt evakuacije ima 75% oz. tri od štirih pregledanih visokih stavb. - Požarni načrt je izdelan pri 62% pregledanih objektih, pri 38% pa ne. Ta podatek kaže na neodgovoren odnos lastnikov in uporabnikov objektov do požarne varnosti. - Samo 7% od vseh pregledanih objektov ima zelo dobro izdelan požarni red POŽARNI RED - končna ocena 17% 14% 7% 21% zelo dobro dobro zadovoljivo slabo 14% 27% zelo slabo ni izdelan - Povprečna ocena izdelanih požarnih redov v obravnavanih objektih je med zadovoljivo do slabo. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 18

19 4. POVZETEK ANALIZE STROŠKOV IZVEDENIH UKREPOV ZA ZAGOTAVLJANJE POŽARNE VARNOSTI Analiza stroškov izvedenih ukrepov požarne varnosti je obsegala pregled dokumentacije objekta, kjer smo lahko dobili kolikor toliko verodostojne podatke o stroških požarne varnosti v objektu. Osnovna dokumentacija, ki smo jo na tem mestu pregledovali so bili projekti izvedenih del (v nadaljevanju PID). Zakon o graditvi objektov določa, da je projekt izvedenih del, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, na podlagi katerega je mogoče na tehničnem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem. PID vsebuje poleg posnetka obstoječega stanja tudi popis opreme in materiala ter popis stroškov. Ob pregledu dokumentacije smo imeli kar nekaj težav, saj so nam lastniki objektov dokumentacijo neradi izročali, pogosto pa je bila dokumentacija tudi pomanjkljiva. To še posebej velja za popis opreme in materiala ter popis stroškov. To so namreč bili podatki, do katerih je bilo najtežje priti. Stroške smo v grobem delili glede na elemente aktivne požarne zaščite in elemente pasivne požarne zaščite. Zaradi boljše preglednosti stroškov požarne zaščite smo v nadaljevanju stroške tudi podrobneje razdelili. Aktivna požarna zaščita (APZ): - APZ naprave za začetno gašenje sem smo šteli gasilnike in notranje hidrante, - APZ hidranti sem smo šteli zunanje in notranje hidrante, - APZ avtomatske naprave za gašenje sem smo šteli vgrajene avtomatske naprave za gašenje, npr. sprinkler sistem, - APZ odkrivanje, javljanje in alarmiranje sem smo šteli celoten sklop naprav za odkrivanje (javljalniki), javljanje (požarna centrala in kabelske povezave) in alarmiranje (naprave za svetlobno in zvočno alarmiranje), - APZ odvod dima in toplote, kamor smo šteli vse komponente sistema za odvod dima in toplote, - APZ evakuacija, kamor smo šteli vse komponente evakuacijskih poti, oznake za smer evakuacije ipd. Pasivna požarna zaščita (PPZ): - k pasivni požarni zaščiti smo šteli vse zabeležene izvedene gradbene ukrepe, ki v objektu vplivajo na povečanje požarne odpornosti. Sem spadajo stenski, talni in stropni gradbeni element in požarna vrata. Dejanski stroški predstavljajo torej analizo stroškov izvedenih ukrepov na pregledanem objektu. Izvedene ukrepe smo primerjali z zahtevami podanimi v študiji požarne varnosti ter izvedbo na objektu. Skladnosti med študijo požarne varnosti, PID in izvedbo na objektu večinoma ni bilo. Prvo neskladje je bilo ponavadi med študijo požarne varnosti in PID, saj število elementov požarne zaščite podanih v PID ni bilo skladno z zahtevami iz študije požarne varnosti. Drugo neskladje je bilo med ogledom objekta, ko iz PID izpisano število elementov požarne zaščite ni bilo skladno s stanjem na objektu. Na splošno lahko objekte glede na delež investicije za požarno zaščito razdelimo: - Delež investicije pod 2% - gre tudi sicer za dokaj enostavne objekte oz. objekte, kjer je stopnja požarne zaščite pomanjkljiva; - Delež investicije med 2 in 4 % - večina objektov spada v to skupino. Požarna varnost pri objektih v tej skupini je bila v glavnini objektov sprejemljiva. - Delež investicije nad 4 % - v to skupino spadata najnovejša objekta med pregledanimi. Oba objekta sta zelo velika in zahtevna za načrtovanje požarnovarnostnih ukrepov. Opravljena analiza stroškov je prva tovrstna analiza, ki smo jo opravili v Sloveniji. Stroškovno je bilo ovrednotenih 9 objektov, kar je za detajlno analizo premalo. Statistično gledano bi morali v nadaljevanju pregledati in stroškovno analizirati minimalno 50 objektov. Tako bi razpolagali z podrobno bazo podatkov o stroških za izvedene ukrepe požarne varnosti, kar pa je za odločanje o izvedbi ukrepov na področju požarne varnosti ključnega pomena. CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica stran 19